»Učinkovito in uspešno zdravstvo neposredno in posredno izrazito vpliva na ekonomsko blaginjo naše družbe. Zahteva sicer občutne investicije, ki pa se preko boljših zdravstvenih izidov in s tem boljšim počutjem posameznikov več kot povrnejo z višjo produktivnostjo, krepitvijo intelektualnega kapitala in družbeno kohezijo, kar zdravstvo umešča med ključna gonila vzdržnega dolgoročnega razvoja,« je na konferenci dejala izr. prof. Petra Došenović Bonča iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in prikazala neposredne in posredne učinke uspešnega zdravstvenega sistema na ekonomsko blaginjo družbe.
Osrednje teme in problematike konference so naslovili tudi na okrogli mizi »Zdravje in gospodarstvo – skupna pot do družbene blaginje?«, kjer so sodelovali strokovnjaki iz vseh ključnih sektorjev: Barbara Gnilšak, direktorica pravne službe na GZS, mag. Vlasta Mežek, generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na Ministrstvu za zdravje, izr. prof. dr. Branko Gabrovec ter izr. prof. dr. Petra Došenovič Bonča.
Sklepe konference je na koncu povzel povezovalec okrogle mize prof. dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede in partner v agenciji Herman & partnerji, ki je kot enega osrednjih izzivov izpostavil potrebo po prehodu od sedanjega, silosno zasnovanega financiranja zdravstva k celovitim analizam ekonomskega bremena bolezni in dolgoročnim projekcijam potreb.
»Zdravje ni le osebna vrednota in družbena odgovornost, temveč tudi temelj produktivnosti, inovacij, odpornosti gospodarstva in splošne blaginje. Zdravje zato ni strošek, temveč je naložba, ki prinaša večjo gospodarsko stabilnost in dolgoročno blaginjo,« pa je poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Z naprednimi rešitvami, kot je sistematično spremljanje input-output analiz za pet terapevtskih področij z največjo porabo zdravstvenega proračuna, Slovenija ne naslavlja zgolj trenutnih težav, temveč si utira pot v bolj vključujočo in odpornejšo družbo. Zdravje je izziv, odgovornost – in največja priložnost za prihodnost.
