Po poročanju portala Slo24.si se slovenska šolska prehrana sicer opira na zakonsko potrjene smernice, vendar strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je razkorak med teorijo in vsakdanjo prakso še vedno očiten.
Šole se trudijo slediti smernicam
Doc. dr. Matej Gregorič z NIJZ je za omenjen medij poudaril, da se večina vrtcev in šol sicer trudi spoštovati prehranske standarde, a se pri tem sooča s številnimi izzivi - od pomanjkanja kadra do vpliva nezdrave prehranske ponudbe izven šolskih kuhinj.
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so dodali, da smernice natančno določajo izbor živil, količinske normative ter načrtovanje jedilnikov, s čimer je zagotovljena visoka raven prehranske varnosti in kakovosti. Kljub temu se izzivi pojavljajo pri izvajanju, saj šole z nižjim socio-ekonomskim statusom pogosto težje zagotavljajo enako kakovost obrokov kot večje ali finančno močnejše ustanove.
Ponudba obrokov je zadovoljiva
Rezultati raziskave »Šolski krožnik«, ki jo sofinancirata ARIS in Ministrstvo za zdravje, kažejo, da je ponudba obrokov načeloma zadovoljiva, vendar bi lahko bilo več polnozrnatih živil in stročnic. Pozitivno pa izstopa dejstvo, da so pitna voda, sadje in zelenjava v šolah skoraj vedno na voljo.
NIJZ šolsko prehrano redno spremlja in svetuje šolam, kjer ugotovi odstopanja. Kot pojasnjuje Gregorič, cilj ni kaznovanje, temveč strokovna pomoč pri izboljšavah in spodbujanje trajnostnih prehranskih navad med otroki in mladostniki.
