Anketa Agencije za varnost prometa (AVP) je pokazala, da večina voznikov oglasne panoje ob cestah dojema kot moteč dejavnik, ki vpliva na njihovo osredotočenost med vožnjo. Na okrogli mizi, ki je potekala v prostorih AVP, so pristojni organi predstavili izzive in možnosti regulacije obcestnega oglaševanja.
Cesta ni medij za oglaševanje
V lanskem letu je AVP anketirala 2526 voznikov, ki so odgovarjali na 12 vprašanj, povezanih z oglasnimi panoji. Rezultati kažejo, da jih večina zaznava kot moteče, pri čemer so posebej problematični dinamični in osvetljeni panoji. Kar slaba tretjina anketiranih je navedla, da je zaradi motečih panojev že doživela situacijo, ki je ogrozila njihovo varnost ali varnost drugih udeležencev v prometu. Kar 93 odstotkov vpračanih bi podprlo prepoved oglasnih panojev ob cestah, je rezultate raziskave predstavil sodelavec AVP Sebastijan Turk.
Predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahek je poudarila, da je stališče sektorja, da "cesta ni medij za oglaševanje". Zunaj naselij ob državnih cestah, za katere je pristojen sektor, ne dajejo dovoljenja za postavitev oglasnih panojev, v naseljih pa sektor dovoljenja za postavitev panojev oglaševalcem daje na podlagi skladnosti z občinskimi prostorskimi akti za postavitev panojev. Panoji ne smejo biti postavljeni v pasu prometne signalizacije ali na mestih, ki bi lahko ogrozila varnost udeležencev v prometu.
Predstavnica Darsa Nataša Kovše je izpostavila problematiko postavljanja panojev ob avtocestah, ti ne smejo biti v varovalnem pasu, ki obsega 40 metrov od cestišča. Panoji so pogosto postavljeni ob robu varovalnega pasu na območju, na katerem Dars nima pristojnosti, je povedala predstavnica Darsa Nataša Kovše. Panoji, še posebej osvetljeni, pogosto zasenčijo table s prometnimi informacijami, zato se zavzemajo za prepoved osvetljenih panojev ob avtocestah.
Vozniki podzavestno poskušajo razbrati sporočila
Prometni psiholog Marko Polič je opozoril, da zasičenost panojev z informacijami povzroča, da vozniki podzavestno poskušajo razbrati sporočila, kar jih odvrača od dogajanja na cesti. Po njegovem mnenju je cilj oglasov biti vpadljiv, kar pa je v nasprotju s konceptom varne vožnje.
Na inšpektoratu imajo težave z nadziranjem
Težave pri nadziranju oglasnih panojev imajo tudi na inšpektoratu za infrastrukturo, ki odstranjuje nepravilno postavljene panoje. Inšpektorat se sooča predvsem z množičnostjo nepravilno postavljenih panojev v območju varovalnega pasu. Potem ko panoje odstranijo, se namreč hitro pojavijo novi, je pojasnila Metka Kuhar z inšpektorata.
Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je pristojen za odstranjevanje panojev na kmetijskih zemljiščih, pa se sooča tudi s primeri, v katerih je oglaševanje razdeljeno na več podjetij. Konstrukcija oglasnega panoja je tako lahko v lasti podjetja, ki ima sedež v tujini, sam oglas pa v lasti drugega podjetja. Tako je pravni postopek za odstranitev panoja, ki že tako lahko traja do pet let, še dodatno otežen, saj podjetjem v tujini težko vročijo odločbe, je povedal inšpektor Igor Hebat, piše STA.
