Mesec je napovedal, da bomo dobili direktorat za ekonomsko demokracijo.

Foto: Vlada RS

Ministrstvo za delo bo po referendumski potrditvi sprememb zakona o vladi prevzelo področje ekonomske demokracije, v tej luči pa bo zaživel direktorat za ekonomsko demokracijo. Med njegovimi glavnimi nalogami bo vzpostavitev zakonodaje, ki bo lastnikom olajšala prenos lastništva na zaposlene, je napovedal minister za delo Luka Mesec.

Kakšne bodo glavne naloge bodočih zaposlenih na direktoratu?

Mesec je v odgovoru na poslansko vprašanje Jelke Godec iz SDS, ali bo Slovenija dobila tak direktorat, odgovoril, da na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že delajo na vsebinah, ki se dotikajo ekonomske demokracije, čeprav je zaradi tega referenduma področje uradno ostalo pod ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kot je povedal, so naredili “prve korake za začetek postopka sprejema zakona o lastniški zadrugi delavcev ter organizirali srečanje z mednarodnimi strokovnjaki na to temo“.

Med glavnimi nalogami bodočih zaposlenih na direktoratu bosta po Meščevih besedah delo na zakonodaji, ki bo lastnikom olajšala prenos (dela) lastništva na zaposlene in oblikovanje finančnega mehanizma, preko katerega se bodo financirali odkupi s strani delavcev. Prav tako je predvidena vzpostavitev podpornega okolja za ekonomsko demokracijo, in sicer kot pomoč pri snovanju mentorskih shem, strokovna podpora, izobraževanje itd. Pomembno naj bi bilo še ozaveščanje o pozitivnih vidikih ekonomske demokracije, usmerjeno predvsem v lastnike srednjih in malih podjetij, ter mednarodno povezovanje na tem področju.

Za vsa podjetja možnost vzpostavitve sistema lastništva zaposlenih

Minister se je ob tem zavzel še k reševanju stisk podjetij, kot je Domel, kjer so pred leti del menedžmenta in zaposleni odkupili del podjetja, a je danes zaradi upokojitev skoraj polovica vseh lastnikov zunaj njega. “Domelu preti nevarnost, da bodo zunanji lastniki sčasoma postali večinski lastniki, pri čemer si ti, v nasprotju z zaposlenimi, želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer,” je izpostavil in v tej luči napovedal zakonodajo, ki bo omogočila odkup delnic od zunanjih lastnikov ter vključitev v lastništvo novih zaposlenih.

“Možnost vzpostavitve sistema lastništva zaposlenih se bo vsled sprejetja zakona odprla tudi za vsa druga podjetja, ki bodo v tem prepoznala dodano vrednost zase in za svoje zaposlene,” je navedel.

Z ukrepi, ki jih načrtujemo, bomo reševali tudi problem nasledstva slovenskih podjetij, saj odkup podjetja s strani zaposlenih po vzoru sheme ESOP (gre za ameriški program Employee Stock Ownership Plan, op. STA) prepreči potencialni odkup s strani tujih lastnikov, ki s svojo politiko poslovanja na prvo mesto ne postavljajo zaposlenih in lokalnega okolja,” je še podčrtal Mesec.

Raziskave po njegovih besedah kažejo, da imajo glede na primerljiva podjetja s klasično lastniško strukturo podjetja ESOP v povprečju do 10 odstotkov večjo produktivnost, do 8,8 odstotka višjo rast prihodkov na zaposlenega, do 50 odstotkov višjo preživitveno stopnjo ter do 18 odstotkov večjo mediano plače za zaposlene. Obenem so ta podjetja tudi bolj trajnostna, v času krize leta 2008 pa so odpustila kar štirikrat manj zaposlenih, je naštel.

Ustanovljen po novem letu?

Godčevo je sicer zanimalo, ali bo Slovenija dobila direktorat za ekonomsko demokracijo ali ne ter za kaj bo zadolžen, ker da si je to “ne glede na vso domišljijo, ki jo posameznik lahko premore, težko zamisliti“. Povprašala je tudi o tem, koliko novih zaposlitev se načrtuje, a na to ni dobila odgovora.

Kdaj bo direktorat ustanovljen, ni povsem jasno, je pa minister za delo sredi oktobra dejal, da se bo to zgodilo z novim letom.

Sprva je bilo sicer predvideno, da bo področje ekonomske demokracije del novega ministrstva za solidarno prihodnost, ki naj bi prevzelo tudi področji stanovanjske politike in dolgotrajne oskrbe. Mesec je septembra v intervjuju za STA dejal, da tega ministrstva ne bo, da bodo vsa tri omenjena področja prešla pod ministrstvo za delo in da bo sam ostal na čelu tega resorja. Premier Robert Golob je tedaj dogovor o rekonstrukciji vlade zanikal in zatrdil, da bodo v primeru referendumske potrditve imenovani ministri vseh treh novih resorjev, ki jih prinaša spremenjeni zakon o vladi.

Kdo bo vodil ministrstvo za solidarno prihodnost, tako ni jasno.

STA