Statistični podatki o odhajanju mladih iz Slovenije razkrivajo zaskrbljujoče trende, ki se v zadnjih letih še stopnjujejo. O zaskrbljujočih številkah in možnih rešitvah smo se pogovarjali z Ivanom Papičem, predsednikom Slovenske kadrovske zveze.

Večina mladih je izrazila željo po odhodu

Po podatkih Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) se je med letoma 2010 in 2016 iz države izselilo kar štirikrat več mladih v primerjavi s prejšnjimi obdobji. SBC je leta 2020 opozoril tudi na to, da se je med letoma 2014 in 2018 iz Slovenije izselilo skoraj 11.000 mladih, kar potrjuje nadaljevanje negativnega trenda.

Raziskava "Mladina 2020", ki jo je izvedel Inštitut za družbene vede Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), je pokazala, da se je pripravljenost mladih za selitev v tujino znatno povečala. Kar 75 % vprašanih mladih je izrazilo željo po odhodu iz Slovenije za več kot šest mesecev. Po podatkih Papiča je raziskavo naročil Urad RS za mladino, njeni rezultati pa poudarjajo rastočo mobilnost mladih generacij.

Med dejavniki je tudi delo na daljavo

Pomemben dejavnik, ki vpliva na sodobne migracijske vzorce, je tudi delo na daljavo. "Mnogi visoko izobraženi mladi danes delajo za tuja podjetja na daljavo, ne da bi morali fizično zapustiti domovino, kar jim omogoča boljše finančne pogoje, hkrati pa ostajajo v Sloveniji," pojasni Papič. Doda tudi, da odhajanje mladih iz Slovenije tako ostaja dolgoletni pojav, ki je bil predmet številnih raziskav in analiz.

Zadnji podatki kažejo, da se ta trend še naprej povečuje, saj mladi vse pogosteje iščejo boljše priložnosti za osebni in poklicni razvoj v tujini.

Kdo se najpogosteje odloči za odhod v tujino?

Mladi, stari od 20 do 35 let, se najpogosteje odločajo za odhod v tujino, saj je to življenjsko obdobje, ko iščejo boljše karierne priložnosti ali nadaljujejo z izobraževanjem. Razlogi za selitev so predvsem povezani z višjimi plačami, boljšimi pogoji dela in večjimi možnostmi za strokovni razvoj, ki jih pogosto ponujajo razvite države.

Med poklici, ki so najbolj na udaru, so, po podatkih Slovenske kadrovske zveze. inženirji, zlasti računalniški, elektroenergetski in strojni. Ti strokovnjaki v tujini pogosto najdejo širše karierne možnosti in boljše finančne pogoje, kar jih spodbuja k selitvi. Podobno velja za IT strokovnjake, kot so programerji, razvijalci spletnih aplikacij in strokovnjaki za umetno inteligenco, saj je povpraševanje po njihovem znanju po svetu zelo veliko.

Papič doda, da pomemben delež tistih, ki odhajajo, predstavljajo tudi zdravstveni delavci, kot so zdravniki, zobozdravniki in medicinske sestre. Boljše plače, več priložnosti za izobraževanje ter stabilnejši zdravstveni sistemi v tujini so ključni razlogi, da se odločajo za delo v drugih državah, zlasti v EU. Podobna dinamika je opazna pri raziskovalcih in znanstvenikih, ki pogosto iščejo priložnosti v tehnoloških in farmacevtskih podjetjih, kjer jim tujina omogoča delo na naprednih projektih in boljše financiranje raziskav.

Priložnosti v tujini pa iščejo tudi finančni in ekonomski strokovnjaki. Mladi, ki so zaključili študije ekonomije, financ, računovodstva, prava ali marketinga, se selijo v države, kjer delujejo globalne korporacije, saj tam najdejo višje plače in boljše možnosti za napredovanje. Poleg tega tujina privablja tudi umetnike in predstavnike kreativnih poklicev. Oblikovalci, glasbeniki in drugi ustvarjalci v tujini vidijo večjo prepoznavnost in priložnosti za uveljavitev na mednarodni ravni.

Kako beg možganov vpliva na slovensko gospodarstvo in družbo na dolgi rok?

Beg možganov v Sloveniji dolgoročno negativno vpliva na gospodarstvo in družbo. "Z izseljevanjem visoko usposobljenih posameznikov, kot so inženirji, zdravniki in IT strokovnjaki, Slovenija izgublja ključne kadre, kar vodi v pomanjkanje kvalificirane delovne sile, zmanjšanje inovativnosti, nižje davčne prihodke in zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva," izpostavi Papič.

Demografski učinek je še posebej zaskrbljujoč, saj pospešuje staranje prebivalstva in zmanjšanje mladih delavcev, kar povečuje pritisk na socialne sisteme. Tuje raziskave, zlasti OECD, opozarjajo na podoben trend v državah Jugovzhodne Evrope, kjer beg možganov zmanjšuje gospodarsko rast. Države, kot so Irska, so v preteklosti uvedle strategije za spodbujanje vračanja strokovnjakov, vendar so te politike dolgoročne in zahtevajo prilagoditve.

Če Slovenija ne sprejme ukrepov za obvladovanje tega problema, bo dolgoročno soočena z resnimi gospodarskimi in socialnimi izzivi.

Mladi zapuščajo Slovenijo zaradi iskanja boljših zaposlitvenih priložnosti in izobraževanja

Papič nadaljuje, da veliko mladih odhaja v tujino zaradi obetavnejših kariernih možnosti, predvsem v bolj razvitih državah Evropske unije, kot so Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo. Študij v tujini je prav tako pogost razlog, saj mladi želijo pridobiti znanja in izkušnje, ki jih v Sloveniji težje dosežejo. Na primer, raziskovalci v tujini pogosto dobijo priložnost za delo na inovativnih in zanimivih projektih, ki v Sloveniji niso tako dostopni.

Razlogi so večinoma ekonomske narave.

Nizke plače, omejene priložnosti in visoke obremenitve

"Država ne uspe zadržati mladih kadrov zaradi nizkih plač, omejenih priložnosti za karierno napredovanje, pomanjkanja podpore za podjetništvo ter visokih davčnih in administrativnih obremenitev," pojasni Papič in doda, da so mladi poleg tega pogosto nezadovoljni z nezadostno ponudbo delovnih mest, ki ustrezajo njihovim kvalifikacijam.

Socialne in kulturne razlike ter lažja dostopnost priložnosti v tujini dodatno spodbujajo odhod mladih, ki iščejo boljše življenjske in delovne pogoje.

Kako KZS rešuje to težavo?

Slovenska kadrovska zveza že drugo leto zapored organizira Akademijo HR Youngsters, ki je oblikovana posebej za mlade kadrovske strokovnjake, ki so na začetku svoje kariere. Cilj akademije je seznanjanje z zakonitostmi kadrovske stroke, razvoj veščin in kompetenc ter pridobivanje praktičnih izkušenj. Z vključitvijo v HR akademijo za mlade imajo udeleženci priložnost učiti se od izkušenih raznolikih strokovnjakov iz kadrovskega področja.

"Naš obsežen program pokriva širok spekter tem, vključno z delovno-pravno zakonodajo, HR funkcijami, vodenjem, mreženjem, digitalizacijo, spoznavanjem podjetniške kulture in ohranjanjem zadovoljstva zaposlenih. S pomočjo interaktivnih delavnic, študij primerov in obiskov podjetij, udeleženci iz prve roke pridobijo dragocene praktične veščine, ki jim bodo pomagale izstopati na kadrovski karierni poti," zaključi Papič.