Po podatkih Amnesty International je bilo v Sloveniji konec lanskega leta brez izbranega osebnega zdravnika okoli 140.000 ljudi, na začetku letošnjega leta pa se je to število povzpelo že na 158.000. Gre za skrb vzbujajoč trend, ki odraža vse večje težave v dostopnosti osnovnega zdravstvenega varstva.
Več kot 230.000 žensk brez ginekološke oskrbe
Še bolj zaskrbljujoče so razmere na področju ginekološkega varstva. Po poročilu Amnesty International za leto 2024 je več kot 230.000 žensk in deklet, starejših od 13 let, v Sloveniji brez izbranega ginekologa. To jim močno omejuje dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, kar ima lahko resne posledice za njihovo zdravje.
Organizacija opozarja, da se bo število žensk in deklet brez ginekologa v naslednjih petih letih še povečalo, saj se pričakuje množično upokojevanje ginekologov.
Zmanjšana dostopnost zdravstvenih storitev
Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je aprila lani ugotovil, da se je dostopnost do zdravstvenih storitev v zadnjem desetletju v Sloveniji izrazito poslabšala. Zmanjševanje števila osebnih zdravnikov in daljšanje čakalnih dob pomembno vplivata na kakovost zdravstvene oskrbe.
Zakon naj bi omejil privatizacijo, a financiranje ostaja problem
Amnesty International je v poročilu opozoril tudi na zakonodajne spremembe, ki jih je sprejel državni zbor in ki ločujejo javno in zasebno zdravstvo ter omejujejo črpanje javnih sredstev za zasebne dobičke. Če bodo spremembe dosledno izvajane, lahko po mnenju organizacije zaustavijo nenadzorovano privatizacijo in pripomorejo k ponovni vzpostavitvi javne zdravstvene mreže.
Kljub temu pa opozarjajo, da zakon ne rešuje vprašanja financiranja – tako javnih izvajalcev kot zasebnikov s koncesijo. Dostopnost zdravstvenega sistema bo še naprej ogrožena, dokler ne bo zagotovljeno ustrezno financiranje in sistemski ukrepi za povečanje števila osebnih zdravnikov.
