Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so danes predstavili izsledke mednarodne raziskave o poučevanju in učenju TALIS 2024, ki jo v Sloveniji usklajuje Pedagoški inštitut. Kot je na novinarski konferenci pojasnila Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, je bilo lani med osnovnošolskimi učitelji 32 odstotkov takih, ki so bili starejši od 50 let (leta 2018 jih je bilo 39 odstotkov), med srednješolskimi učitelji pa 49 odstotkov (leta 2018 46 odstotkov), poroča STA.
V Sloveniji se pomanjkanje učiteljev na nekaterih šolah rešuje z vključevanjem strokovnjakov iz drugih poklicnih področij
Kot spodbudno je izpostavila, da ima velik delež slovenskih učiteljev, skoraj 70 odstotkov, visokošolsko izobrazbo, prav tako pa ima večina za sabo več kot 20 let delovnih izkušenj. Dodala je, da se tudi v Sloveniji že kaže trend, da se pomanjkanje učiteljev na nekaterih šolah rešuje z vključevanjem strokovnjakov iz drugih poklicnih področij. Tako ima med srednješolskimi učitelji okoli 10 odstotkov drugo kariero, v prvem in drugem triletju osnovne šole približno odstotek, v tretjem pa tri odstotke.
Podatki raziskave kažejo, da so glavni viri stresa za slovenske učitelje ustrahovanje in žaljenje s strani učencev, preobremenjenost s poukom ter izzivi pri upoštevanju raznolikosti učencev. Po besedah Japelj Pavešić so to najpogostejši razlogi za stres in zapuščanje poklica tudi v drugih državah.
V zadnjem triletju osnovne šole se je zadovoljstvo učiteljev v Sloveniji od leta 2018 do 2024 zmanjšalo z 90 na 85 odstotkov, skoraj petina učiteljev na tej ravni pa razmišlja, da bi v naslednjih petih letih zamenjala poklic, vendar ta delež ni večji od povprečja v drugih državah.
Izrazili veliko zanimanje za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje
Da družba ceni učitelje, meni le okoli sedem odstotkov slovenskih učiteljev iz zadnjega triletja osnovne šole, medtem ko je povprečje OECD 21,7 odstotka. Da jih cenijo politični odločevalci, meni pet odstotkov slovenskih učiteljev in 16 odstotkov na ravni OECD, da jih spoštujejo mediji pa približno 13 odstotkov, v povprečju OECD pa skoraj 20 odstotkov.
Učitelji so izrazili tudi veliko zanimanje za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje - več kot polovica bi se rada dodatno usposabljala na področjih socialnega in čustvenega učenja učencev, vodenja razreda ter sodelovanja med učitelji in starši.
Iz raziskave je razvidno tudi, da imajo slovenski učitelji pozitiven odnos do uporabe digitalnih orodij. Le tretjina jih namreč meni, da digitalna sredstva učence odvračajo od učenja, medtem ko tako meni polovica učiteljev v povprečju OECD. V zadnjem letu je umetno inteligenco uporabljala približno tretjina osnovnošolskih in skoraj polovica srednješolskih učiteljev.
Na ministrstvu zaznavajo izzive, s katerimi se soočajo slovenski učitelji
Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je poudarila, da rezultati kažejo, da so slovenski učitelji dobro pripravljeni in večinoma samozavestni, hkrati pa se kažejo tudi izzivi, povezani z raznolikostjo učencev, okolja ter z visoko zahtevnostjo pedagoškega dela.
V najnovejši raziskavi TALIS je sodelovalo 55 držav oziroma izobraževalnih sistemov ter več kot 250.000 učiteljev, med njimi 10.805 iz slovenskih osnovnih in srednjih šol.
Na ministrstvu te izzive zaznavajo in si prizadevajo za večjo podporo učiteljem – med drugim so že sprejeli spremembe zakonodaje glede vzgojnega delovanja šol in vključevanja priseljencev, pripravljajo pa tudi novosti na področju dela z učenci s posebnimi potrebami ter pri ocenjevanju znanja. Pomemben korak je tudi plačna reforma v javnem sektorju, ki bo v celoti uveljavljena do leta 2028.
