V strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov so zgroženi nad predlogom novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi. Menijo, da javne zdravstvene delavce postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov, saj jim med drugim predpisuje prisilno delo v javnih zavodih izven rednega delovnega časa pod pogoji države.
Kaj predvideva predlog novele zakona?
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnika na samoplačniškem trgu. S tem poskušajo zaposlene motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu. Med drugim z novelo regulirajo delo pri koncesionarjih, denimo z omejitvijo števila zaposlenih.
V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki združuje tudi koncesionarje, so v današnjem sporočilu za javnost opozorili, da pristojni težave zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev in dostopnosti do storitev v javnem zdravstvu ponovno rešujejo napačno.
Jedro sprememb je po njihovih navedbah kaznovanje ter omejevanje izvajalcev in zdravstvenih delavcev, ne pa motiviranje teh, da ostanejo in delujejo v javnem zdravstvu. "Večja motivacija za delo pa ni samo višje plačilo, ampak predvsem omogočanje posameznikom izvrševanje ustavnih pravic, kot je svobodna pravica do dela, pravica do počitka in navsezadnje tudi pravica do stavke," so zapisali.
V združenju menijo, da gre za kršenje človekovih pravic
V združenju menijo, da mora biti zdravniški poklic reguliran in nadzorovan, predvsem z vidika strokovnosti in kakovosti dela. Hkrati pa menijo, da predlagane spremembe zakonodaje s tem nimajo nobene povezave. "Gre izključno za poseganje v delovnopravni položaj in kršenje človekovih pravic, kot jih ne pozna noben drug poklic v državi, pod pretvezo izboljšanja dostopa bolnikov do zdravstvene obravnave in skrajšanja čakalnih vrst," so zapisali.
Skrajna oblika poseganja v tržno dejavnost je po njihovem mnenju tudi možnost omejitev cen določenih zdravstvenih storitev v zasebni dejavnosti, kjer ni upoštevano, da v ceno ni vključeno le plačilo dela, ampak tudi stroški prostora, opreme in predvsem uporabljenega materiala. "Omejevanje cen storitev bo vodilo v uporabo cenejše opreme in slabših materialov, kar bo posledično pomenilo slabšo, ne pa boljšo oskrbo bolnikov," menijo.
Predlagane spremembe bodo vplivale predvsem na to, da bodo zdravstveni delavci še bolj odhajali iz javnega zdravstvenega sistema v zasebništvo izven javne mreže, v tujino ali celo v delo izven zdravstva, so ocenili.
Ohranitev javnih zavodov za vsako ceno, tudi za ceno zdravja ljudi
Cilj sprememb zdravstvene zakonodaje bi morala biti predvsem varna, strokovna in pravočasna obravnava bolnikov, in ne ustanova, kjer se storitev opravlja. "Za bolnike je popolnoma nepomemben delovnopravni položaj zdravstvenega delavca, ki to dejavnost izvaja, dokler to izvaja strokovno in varno ter ima ustrezne prostore, opremo in licenco," so opozorili.
Trenutne spremembe pa po navedbah združenja ponovno postavljajo v središče javne zavode, kjer se "želi slabo delujoč javno zdravstveni sistem preleviti v še slabše delujoč izključno državni zdravstveni sistem", torej ohranitev javnih zavodov za vsako ceno, tudi za ceno zdravja ljudi in grobim omejevanjem svobode zdravstvenih delavcev.
Dodali so, da od članov niso prejeli niti enega pozitivnega odziva, kljub trditvam vlade, da večina koncesionarjev zakon podpira.
Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in vzpodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.
STA
