Pred nekaj leti je vlada sprejela zakon, ki določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti. Živali so bile tako opredeljene kot čuteča bitja. Predtem so namreč v slovenski zakonodaji bile opredeljene kot »stvari«. Kako pa pristojni ravnajo v primerih, ko pride do mučenja živali?
Tematiko mučenja živali podrobno opredeljujejo številni členi Zakona o zaščiti živali. Po 4. členu je mučenje živali: »Vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno ali iz malomarnosti, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju; nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.« Torej vsaka kršitev zakonodaje v zvezi z zaščito in dobrobitjo živali ne pomeni mučenja živali, pojasnjujejo na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastiln (UVHVVR).
Inšpektor presodi, ali gre za mučenje živali ter s tem ravna skladno z zakonom
Veljavna zakonodaja na področju zaščite živali omogoča celovito in učinkovito obravnavo primerov suma mučenja živali, prav tako to zagotavlja obstoječa organiziranost in sestava inšpekcije. Vse prejete prijave in informacije, ki so lahko povod za nadzor, ne glede na vir oziroma prijavitelja, so nujne. »V primerih, ko inšpektor presodi, da gre za tako hude posledice za zdravje ali celo življenje živali, lahko poda sum kaznivega dejanja mučenja živali in ga posreduje v obravnavo pristojnim za obravnavo kaznivih dejanj (tožilstvo in policija),« dodajo na UVHVVR.
Zaščita živali je dolžnost vseh, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali, zato so tudi odgovorni, če pride do ogrožanja dobrobiti živali.
Kot še pojasnijo na UVHVVR, njihova inšpekcija IVHVVR obravnava vse prejete pritožbe na področju zaščite živali: »Skladno z internim navodilom UVHVVR, je odzivni čas za obravnavo prejetih prijav zaradi suma mučenja živali 24 ur vse dni v letu, razen, če uradni veterinar iz vsebine prijave lahko oceni, da zadeva ni nujna, se pa tudi te prijave potem obravnavajo prednostno. Vzpostavljena je stalna pripravljenost uradnih veterinarjev za nujna dela in so preko številke Centra za obveščanje dosegljivi vse dni v letu izven rednega delovnega časa Inšpekcije.«
V letu 2023 je IVHVVR prejela 1.969 prijav v zvezi z zaščito živali. V postopkih je bilo zaradi ogroženosti življenja in zdravja živali odvzetih 336 hišnih in 467 rejnih živali.
Kako poteka postopek ugotavljanja neskladja?
Veterinar inšpekcije (IVHVVR) sprva zagotovi dobrobit živali v primerih, ko ni znakov mučenja ali ogroženega zdravja in življenja živali, kot tudi ljudi, ob ugotovitvi neskladja z zakonodajo z odrejanjem ukrepov v upravnem postopku. Nato sledi prekrškovni postopek, kjer se ugotavlja odgovornost za ugotovljene kršitve ter se izreče globa za ugotovljene nepravilnosti in morebitne posledice za živali. Zakonodaja uradnim veterinarjem omogoča tudi začasne in trajne odvzeme živali, kot tudi trajno prepoved reje živali.
Zakonodajno zaščito ter dobrobit živali skrbi 168 uradno zaposlenih veterinarjev IVHVVR, ki delujejo po celotni Sloveniji na desetih uradnih območnih uradih: »IVHVVR ima tudi posebno enoto uradnih veterinarjev za nadzor zaščite živali, ki šteje 36 uradnih veterinarjev, ki specialno izvajajo nadzore zaščite živali na območju celotne države,« zaključijo na UVHVVR.
