V času, ko se cene hrane, goriv in komunalnih storitev vzpenjajo iz meseca v mesec, se mnogi potrošniki odločajo za nenavaden, a učinkovit odgovor. Namesto javnega protestiranja ali pozivov k bojkotu trgovin uvajajo osebno taktiko, ki je dobila celo svoje ime - »maščevalno varčevanje«. Gre za tiho, a odločno spremembo navad: porabijo manj, prihranijo več in s tem neposredno sporočajo, da imajo neskončnih dvigov cen dovolj.
Kako v praksi izgleda maščevalno varčevanje?
Če smo po pandemiji spremljali pojav »maščevalnega trošenja« - množičnega zapravljanja za potovanja, restavracije in nakupe - zdaj vlada popolno nasprotje. Zaradi inflacije, visokih obrestnih mer in negotovega gospodarskega okolja se ljudje zatekajo k zmanjševanju stroškov in želje po nadzoru nad lastnim denarjem. Strokovnjaki to opisujejo kot obliko samoobrambe: sporočilo trgovcem in ponudnikom storitev, da cen ni mogoče dvigovati v nedogled.
Taktika nima strogega pravila, vsak jo izvaja po svoje. Najpogosteje gre za odpoved manjšim luksuzom, kot so kava za s seboj, dodatne naročnine ali pogosto naročanje hrane. Vse več ljudi načrtuje nakupe, kuha doma in sodeluje v tako imenovanih izzivih brez porabe, ko določen dan ali teden kupujejo samo nujne stvari.
Drugi prenesejo del plače na varčevalni račun takoj, ko jo prejmejo, in šele nato plačajo račune, da imajo zagotovljene prihranke do konca meseca. Zanimivost je tudi »izziv enega centa«, pri katerem vsak dan prihranite cent več kot dan prej in se lahko do konca leta nabere presenetljivo visoka vsota. Na spletu in družbenih omrežjih rastejo skupnosti, kjer ljudje delijo izkušnje in rezultate, kot na primer Redditov forum »No Buy«.
Trend prodira tudi v balkanske domove
Življenjski stroški so rekordni, inflacija v evroobmočju vztraja nad ciljno stopnjo, cene hrane pa naraščajo še hitreje. Povrh vsega pritiska visoka cena kreditov in negotovost glede davkov. V takšnem okolju se »maščevalno varčevanje« mnogim zdi najvarnejši način zaščite pred finančnim zdrsom.
Trend se je začel na Kitajskem, hitro osvojil ZDA in Veliko Britanijo, zdaj pa prodira tudi v balkanske domove. Strokovnjaki svetujejo, da prihrankov ne puščamo na tekočem računu brez donosa, temveč jih usmerimo v varčevalne račune z obrestmi ali v sklade, ki sledijo inflaciji.
