Dan po novih medijskih razkritjih izkoriščanja tujih delavcev je po poročanju portala 24ur odstopil glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić.

Kot so pojasnili na Inšpektoratu RS za delo, je odstopil zaradi različnih pogledov z vodstvom ministrstva za delo. Možnost menjave na vrhu inšpektorata je v torek omenil tudi minister Luka Mesec. “Jadranko Grlić z današnjim dnem nepreklicno odstopa z mesta glavnega inšpektorja za delo, in sicer predvsem zaradi očitno različnih pogledov vodstva ministrstva in vodstva inšpektorata ter njega osebno na pristojnosti in način dela Inšpektorata Republike Slovenije za delo,” so sporočili z Inšpektorata RS za delo.

Televizija Slovenija je v torek razkrila nove primere izkoriščanja tujih delavcev v eni od ljubljanskih avtopralnic. Primer je v Odmevih komentiral minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter bil kritičen do dela inšpekcije. Ta bi morala po prepričanju ministra “obrniti metodo dela”.

“Inšpekcija bi morala take zgodbe zaznati”

“Problem je, da take zgodbe vedno zaznajo nevladne organizacije in preiskovalni novinarji. Inšpekcija bi morala biti tista, ki take zgodbe zazna,” je dejal in pojasnil, da je o težavah govoril tudi z inšpektorji. “Skozi pogovore smo želeli videti, kašna je njihova metoda dela in kako oni razumejo problem. Jaz sem prišel do zaključka, da ga ne razumejo,” je bil kritičen in sklenil, da ne izključuje možnosti menjave na vrhu inšpekcije.

Na inšpektoratu so ob sporočilu o Grlićevem odstopu strnili še nekaj številk o njihovem delu in se odzvali na v torek razkrit primer iz ljubljanske avtopralnice, v kateri naj bi bili indijski delavci deležni hudih groženj, zaradi česar so pobegnili, dva sta pomoč poiskala pri Delavski svetovalnici. Inšpekcija je v podjetju Amonte opravila nadzor, po poročanju televizije pa je bilo vodstvo podjetja na njihov prihod pripravljeno.

“Inšpektorat nadzorov praviloma ne napoveduje. Če bi se praviloma napovedovali, ne bi mogli ugotoviti toliko kršitev in posledično izdati toliko ukrepov ter izreči toliko glob. Poleg tega delodajalci večine kršitev, ki se dogajajo v daljšem obdobju, ne morejo skriti. Razen na primer glede kršitev na področju delovnega časa, počitkov, za kar pa že vrsto let opozarjamo, da zaradi pomanjkljivosti zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, dejansko nismo tako uspešni, kot če bi bil zakon bolj konkreten,” so pojasnili.

Kot so dodali, se pri opravljanju nadzorov poskušajo redno povezovati tudi z drugimi pristojnimi organi. “Tudi v izpostavljenem primeru je inšpektorat pozval druge pristojne organe, da smo skupaj opravili nadzor pri delodajalcu, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi, in na več lokacijah. Nadzor smo opravili takoj, ko je bil znan delodajalec, pri katerem naj bi prihajalo do kršitev. Informacije, ki jih je inšpektorat prejel, in so pri nas zbudile sum na trgovino z ljudmi, pa smo še isti dan, ko smo jih prejeli, posredovali za to pristojni policiji,” so izpostavili.

Inšpektorat za delo letno prejme okoli 7000 prijav

Inšpektorat je pri delodajalcu opravil preglede tako s področja delovnih razmerij kot s področja varnosti in zdravja pri delu, med drugim so preverili tudi bivanjske pogoje delavcev. Glede slednjega niso ugotovili nepravilnosti, vsi postopki inšpektorata pa v tem nadzoru še niso zaključeni, so zapisali in dodali, da inšpektorji na podlagi prejete dokumentacije nadaljujejo s pregledom in preverjajo morebitne kršitve, zato več informacij za zdaj ne morejo posredovati.

Inšpektorat za delo sicer letno prejme okoli 7000 prijav, kar je skoraj 30 prijav na dan, inšpektorjev pa je 53 za nadzor na področju delovnih razmerij in nekaj več kot 30 na področju varnosti in zdravja pri delu. Lani so izvedli 38.624 inšpekcijskih pregledov, kar je dobrih 21.000 več kot leto prej. Bistven porast je sicer predvsem na račun nadzorov, ki so se nanašali na preverjanje spoštovanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni. Lani so ugotovili 18.343 kršitev in izrekli za dobrih 3,5 milijona evrov glob.

Vsak inšpektor povprečno na leto opravi okvirno 150 nadzorov, so še zapisali in dodali, da je v letu povprečno 250 delovnih dni. “Vsak inšpektor poleg tega na leto izda okvirno 135 ukrepov, poleg tega imajo inšpektorji dvakrat na teden tudi uradne ure in nudijo strokovno pomoč delavcem in delodajalcem – pisno in po telefonu,” so sklenili.

STA