V aprilu je bil v državnem zboru sprejet zakon o javnih uslužbencih, ki med drugim predvideva ustanovitev centra za kadre. Slednji je del reforme javne uprave v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki poteka preko projekta Vzpostavitev kompetenčnega centra in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi.

Kot so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo, sta dva bistvena cilja projekta prav novi zakon o javnih uslužbencih, ki daje zakonsko podlago za vzpostavitev centra za kadre (ta se formalno vzpostavlja 1. junija letos, organi pa bodo javne natečaje preko centra začeli izvajati 1. januarja 2026), ter sprejeta strategija ravnanja s kadri v državni upravi do leta 2030 "Ključ do boljše uprave je v ljudeh" (strategijo je vlada sprejela na seji 8. maja 2025, njen namen pa je strateško in celovito ravnanje s kadri).

Na naša vprašanja v povezavi z nalogami in delovanjem centra za kadre so odgovarjali na ministrstvu za javno upravo. 

Kaj konkretno pomeni centralizacija zaposlovanja v praksi? Ali bo center za kadre imel tudi vpliv na končno izbiro kandidatov ali bo zgolj izvajal predhodno preverjanje?

Namen novega zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) je povečanje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave. Usmerjen je v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi, poenotenju in večji transparentnosti postopkov zaposlovanja. V tej luči je najpomembnejša novost vzpostavitev centra za kadre v organih državne uprave, ki bo začel delovati 1. junija 2025, posamezni organi pa bodo javne natečaje prek centra začeli objavljati s 1. januarjem 2026, in sicer postopoma, v skladu s terminskim načrtom.

V okviru prenovljenega izbirnega postopka bo center za kadre predstavljal enotno vstopno točko za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas, s čimer bo prispeval k poenotenemu in transparentnemu presojanju sposobnosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka. Center za kadre bo (namesto organa) opravil prvi del izbirnega postopka, končna izbira pa bo še vedno v rokah organa, ki je izrazil potrebo po novi zaposlitvi.

Kako boste zagotovili, da centraliziran postopek ne postane birokratska ovira namesto poenostavitve?

Izbirni postopek bo digitaliziran, kar bo poenostavilo in posledično pohitrilo izbirne postopke. Center bo vzpostavljen znotraj ministrstva za javno upravo in bo opravil prvi del izbirnega postopka (objava javnega natečaja, sprejem prijav, preverjanje izpolnjevanja pogojev in pisni preizkus znanja ter presoja zahtevanih temeljnih kompetenc, to je osebnih sposobnosti in veščin kandidatov).

Kandidati, ki bodo uspešni v prvem delu izbirnega postopka, se bodo uvrstili v drugi del izbirnega postopka, ki ga bo izvedel organ sam. To bo storil tako, kot doslej - na podlagi vnaprej določenih meril bo izvedel izbirni postopek in presodil, kateri od kandidatov je po svoji strokovni usposobljenosti najbolj primeren. Pri tem bo moral kot merilo določiti tudi presojo temeljnih kompetenc iz prvega dela izbirnega postopka.

Na kakšen način bo nova ureditev izboljšala transparentnost v primerjavi z dosedanjimi postopki? So za to že pripravljeni merljivi kazalniki?

Po doslej veljavnem zakonu o javnih uslužbencih iz leta 2002 javne natečaje vsak organ v celoti izvaja sam. To pomeni, da danes okoli sto posameznih organov vsako leto izvaja približno tisoč postopkov, vsak s svojo organizacijo, orodji in kriteriji (priprava in objava razpisa, vodenje postopka in končna izbira). Takšna razdrobljenost povzroča neenake pogoje za kandidate, podvajanje dela in neučinkovitost.

Po novem bodo ti postopki poenoteni, kar bo pomenilo večjo objektivnost, preglednost in primerljivost rezultatov. Za kandidate bo to pomenilo enake vstopne pogoje, večjo jasnost v postopku in možnost mobilnosti znotraj internega trga dela.

Zakaj je potrebna vzpostavitev tako obsežnega sistema, če ni podanih jasnih omejitev glede števila zaposlitev v javni upravi? Kako boste nadzorovali, da sistem ne vodi k pretiranemu zaposlovanju?

Trenutno vsak organ postopke izvaja samostojno, vsak na svoj način. Postopki med seboj niso primerljivi, za iskalce zaposlitve sistem ni pregleden, predvsem pa je dolgotrajen. Vzpostavitev centra za kadre kot enotne vstopne točke pomeni centralizacijo prvega dela izbirnega postopka pri zaposlovanju – namesto, da bi ga izvajal vsak delodajalec sam, bo to opravil center.

Odločitev za objavo razpisa za prosto delovno mesto bo še vedno na strani delodajalca. Ta bo centru za kadre sporočil svoje potrebe, center pa bo namesto njega opravil prvi del izbirnega postopka (objava natečaja, sprejem prijav, preverjanje izpolnjevanja pogojev, pa tudi temeljnih kompetenc za delo v državni upravi). Za iskalce zaposlitve bo postopek jasnejši – objave prostih delovnih mest bodo praviloma enkrat na teden, postopek bo poenostavljen, poenoten, celoten postopek bo digitaliziran – od prijave do preverjanja pogojev in rezultatov preizkusov. To bo pomembno skrajšalo trajanje postopkov, razbremenilo posamezne organe in zmanjšalo birokracijo. Informacijska rešitev bo zagotavljala samodejno preverjanje popolnosti vlog, zato teh ne bo treba dopolnjevati, kar bo dodatno pospešilo proces.

Poleg vodenja izbirnega postopka bodo naloge centra za kadre tudi skrb za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave (razvoj osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela, vključno z vodstvenimi in digitalnimi veščinami), izvajal bo javne natečaje za podeljevanje štipendij v državni upravi (zaradi soočanja z vse večjim kadrovskim primanjkljajem se ponovno uvajajo kadrovske štipendije) ter nudil pomoč organom pri izvedbi delovnopravnih postopkov.

Število zaposlenih v organih državne uprave je omejeno, saj se vsako leto sprejme skupni kadrovski načrt, ki ga organi ne smejo preseči. Število zaposlenih v javni upravi, če je s tem mišljena državna uprava (ministrstva, vladne službe, upravne enote), se ne povečuje.

V zadnjih letih se je povečevalo število zaposlenih v širšem javnem sektorju, predvsem dejavnostih šolstva, zdravstva in socialnega varstva, kar pa je posledica demografskih sprememb in potreb družbe, na katere se javni sektor mora odzivati, da lahko zagotavlja javni servis v pričakovanem obsegu. A celoten javni sektor se, tako kot zasebni, v zadnjem času sooča s pomanjkanjem zaposlenih.

Kolikšni so predvideni stroški vzpostavitve in vzdrževanja novega kadrovskega centra, tudi ob upoštevanju informatizacije in izobraževanj?

Za delovanje centra za kadre, ki bo vzpostavljen znotraj ministrstva za javno upravo, je predvideno skupaj 15 zaposlenih, pri čemer bo šlo v največji meri za prerazporeditve obstoječih zaposlenih. Na novo pa je predvidena zaposlitev psihologov, ki jih potrebujemo zaradi presoje temeljnih kompetenc v okviru izbirnega postopka in skrbi za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave (razvoj osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela, vključno z vodstvenimi in digitalnimi veščinami) ter jih glede na trenutno decentralizirano izvajanje javnih natečajev v sistemu nimamo.

Ali bodo postopki centraliziranega preverjanja veljali tudi za zaposlitve v občinskih upravah? Če da, katere profile to vključuje – direktorje, svetovalce, referente ...?

Vodenje prvega dela izbirnega postopka prek centra za kadre bo obvezno za organe državne uprave (ministrstva, organe v sestavi, upravne enote, vladne službe), center pa bo – če bodo pristopili k internemu trgu dela – izbirne postopke za uradniška delovna mesta izvajal tudi za občinske uprave in za druge državne organe (na primer državni zbor, državni svet, državno revizijsko komisijo, komisijo za preprečevanje korupcije, računsko sodišče). Na ta način se zagotavljajo enaki vstopni pogoji za vse uradnike, ki sklepajo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj lahko pozneje na podlagi internega natečaja prehajajo iz organa v organ znotraj internega trga dela. Z novim zakonom se namreč spreminja koncept internega trga dela, tudi z namenom spodbujanja mobilnosti javnih uslužbencev ter olajšanega prehoda med organi.

Zaradi specifik delovnega področja se postopek ne bo uporabljal za Policijo in pooblaščene uradne osebe v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in druge javne uslužbence, če je tako določeno v njihovih specialnih predpisih (na primer vojaške osebe, uslužbence obveščevalnih služb). Ti bodo postopke zaposlovanja še naprej vodili sami.

Zakaj bo presoja kandidata veljala samo dve leti?

Kandidati, ki bodo uspešno prestali pisni preizkus osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, bodo v nadaljevanju opravili tudi presojo temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela. Ti rezultati se bodo upoštevali tudi v drugih izbirnih postopkih pri centru za kadre še dve leti od dneva izvedene presoje temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela.

Pri določitvi obdobja dvoletne veljavnosti rezultatov smo se oprli predvsem na strokovna priporočila s področja psihologije. Psihologi opozarjajo, da večkratno testiranje osebnih sposobnosti in veščin v krajšem časovnem obdobju ni smotrno, saj pri večini posameznikov v tako kratkem času ne pride do pomembnih sprememb v vedenjskih vzorcih, osebnostnih lastnostih ali ključnih kompetencah, ki bi lahko bistveno vplivale na izid testiranja.

Obstaja bojazen, da bi lahko centralizacija povečala politični vpliv na zaposlovanje? Kako boste zagotovili, da se to ne zgodi?

Prav nasprotno. Eno od izhodišč prenovljenih izbirnih postopkov in uvedbe centralizirane vstopne točke za zaposlitev je med drugim tudi odgovor na v javnosti pogosto izpostavljene očitke o domnevno političnem/netransparentnem zaposlovanju. Iskalci zaposlitve bodo zdaj nastopali pod enakimi pogoji, delodajalci pa bodo med kandidati lahko izbrali tistega, ki jim glede na kompetence najbolj ustreza.

Centraliziran postopek zaposlovanja v državni upravi je v določenih državah članicah Evropske unije že stalna praksa (na primer Italija, Portugalska, Ciper, Luksemburg, Španija, Irska), v lanskem letu pa ga je začela izvajati tudi sosednja Hrvaška.

Prav tako v Sloveniji ne gre za povsem nov koncept, saj sta na primer od leta 2003 že centralizirana postopka izbire uradnikov na položaju (preko uradniškega sveta) in javnega natečaja štipendistov.