Ekvinokcij izhaja iz latinščine, kjer beseda »aequus« pomeni enako, »nox« pa noč. Navezava obeh besed pomeni enakonočje, pojasnjuje Albin Gradišnik, lokalni amaterski vremenar, sicer lastnik vremenske postaje v Krčevini pri Vurbergu. 

Sonce se ob enakonočju na nebu navidezno nahaja točno nad ekvatorjem. Dan in noč naj bi bila ta dan enako dolga (12 ur dneva in 12 ur noči). To se seveda v praksi ne zgodi. Sončni vzhod je 22. septembra ob 6:45 uri, zahod pa 18:55 uri. Dan je tako daljši od noči za 10 minut, podobno kot je bilo ob pomladanskem enakonočju. Dan in noč bosta enako dolga šele 25. septembra 2024 (vzhod: 6:48,  zahod: 18:48), vendar bomo takrat že nekaj dni v jeseni.

Kako lahko mi sami, kot opazovalci Sonca, opazimo kdaj se začne jesen?

Če poleti opazujemo vzhod in zahod Sonca, opazimo, da Sonce poleti ne vzhaja točno na vzhodu in tudi ne zahaja točno na zahodu, ampak vzhaja že prej na severovzhodnem delu obzorju in zahaja kasneje na severozahodnem delu obzorja. Čim bolj se bliža jesen, tem bolj se Sonce približuje dejanskemu vzhodnemu in zahodnemu obzorju. Okrog 23. septembra Sonce vzide okrog azimuta 90° (na vzhodu) in zaide okrog azimuta 270° (na zahodu), kar ima za posledico, da je dan dolg 12 ur in tudi noč 12 ur. Se pravi jesen se začne takrat, ko je dan dolg 12 ur.

Vendar teh 12 ur ni tako preprosto izmeriti v naravi ...

En od razlogov je Zemljino ozračje, ki povzroča lom svetlobe, kar ima za posledico, da vidimo Sonce malenkost drugje, kot je v resnici. Ob vzhajanju Sonca ga vidimo že nad obzorjem, čeprav v resnici še ni vzšlo, pri zahajanju pa ga vidimo še nad obzorjem, čeprav je v resnici že zašlo. Že to navidezno povzroča približno štiri minute razlike v dolžini dneva. Takšen lom svetlobe lahko opazovalec na Zemlji vidi tudi, ob določenih pogojih, ob popolnem Luninem mrku. Pojav se imenuje Selenelion, ko sta vidna tako Sonce kot Luna, ki sta narazen, v iztegnjenem kotu (180°) na samih obzorjih, pa čeprav je Zemlja v sredini in Luno dejansko popolnoma zakriva, tako da v resnici Lune ne bi bilo mogoče videti.

Naslednja težava ob meritvi je, ker Sonce 22. 9. 2024 ne bo v zgornji kulminaciji (na najvišji točki nad obzorjem, ko bo prečkalo poldnevnik opazovalca) ob 13. uri po srednjeevropskem poletnem času, ampak bo to že ob 12:50, saj Sončni čas in standardni čas ne tečeta enako. Pa tu še ni konec zapletov, saj je leto 2024 prestopno leto, ki še dodatno zaplete zadevo. Zato poskusimo raje z matematiko za določitev točnega časa začetka jeseni, pravi Gradišnik. 

Ali matematika kaže, kdaj se potem začne jesen?

Kdaj natančno se začne jesen, je »matematično« treba ugotoviti po koordinatni legi Sonca in pravi epohi. To je takrat, ko je rektascenzija Sonca 12 ur, ekliptična longituda Sonca je 180°, deklinacija pa 0°. Ob pogledu literature in spletnih strani najdemo različen čas začetka jeseni. "Mi smo za izračun rektascenzije, ekliptične longitude in deklinacije Sonca uporabili namizni program Stellarium in spletno stran Heavens Above, pa smo kar hitro ugotovili, da tudi z »matematiko« ni vse tako enostavno. Če vzamemo epoho J2000,0 dobimo da se jesen začne 22. 9. 2024 ob 23:12. Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles."

A je to pravi čas začetka jeseni?

Ne ni. (22. 9. 2024 ob 23:12.). V teh 24 letih so se koordinatne lege nebesnih teles spremenile, zato bo potrebno upoštevati trenutno epoho. Po trenutni epohi pa ugotovimo, da se jesen začne 22. 9. 2024 ob 14:44 po srednjeevropskem poletnem času.

Astronomija je zanimiva …

Prav vse to, kar je opisano zgoraj dela astronomijo zanimivo. A ne …

Jesen bo »trajala« 89 dni in dobrih 19 ur, oziroma 4 dni manj kot poletje ...

Obdobje jeseni se torej začne 22. septembra ob 14:44 in konča 21. decembra ob 10:20. Jesen kot letni čas bo tako trajalo 89 dni, 19 ur in 36 minut. Torej bo jesen krajša od poletja za približno štiri dni, zaključi Albin Gradišnik.