Letošnja letina hmelja bo podpovprečna. Hmeljarji naj bi pridelali okoli 2400 ton hmelja, medtem ko so ga lani 2735 ton. Kot so za STA povedali na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, je letošnjo letino v veliki meri narekovalo vreme; vplivale so tudi lanske vremenske razmere.

Najprej topla pomlad, nato nenaden prihod zelo hladnega vremena

Po navedbah inštituta s sedežem v Žalcu je sprva zelo topla pomlad pospešila zgodnji razvoj rastlin, potem pa je nenaden prihod zelo hladnega vremena s temperaturami okrog nič stopinj Celzija ali nižje povzročil pozebo prvih poganjkov na izpostavljenih legah.

Rast hmelja je zato začela mirovati; na nekaterih lokacijah so rastline v rasti in razvoju zastale za en mesec, sploh na težkih tleh, ki so spomladi hladnejša kot bolj peščena tla. Vplivale so tudi lanske vremenske razmere. "Naše bojazni po poplavah avgusta lani so se izkazale za upravičene, saj so rastline hmelja na lani poplavljenih hmeljiščih na težkih tleh letos slabše priraščale, ostale so šibke, s tanjšimi poganjki. Zaradi zelo mokrega leta in še dva do tri tedne stoječe vode zaradi poplav je očitno prišlo do delnega odmrtja koreninskega sistema," so dejali na inštitutu.

Na težjih, slabše odcednih tleh, kjer je zaradi obilice padavin voda zastajala, je prišlo do pomanjkanja kisika, kar se je pokazalo v slabši rasti in razvoju hmelja. Avgusta se je zaradi razmočenosti podrla celo štiri hektarje velika žičnica.

Hmeljišča poškodovala tudi toča

Težave so povzročile tudi druge vremenske neprilike. Tudi letos je tako na primer kar nekaj hmeljišč poškodovala toča. Še posebej močna je bila konec maja na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu in v začetku junija v Spodnji Savinjski dolini na območju Poljč.

Visoke temperature avgusta in v začetku septembra pa so povzročile, da se pri poznih sortah hmelja, kot je denimo celeia, storžki niso razvili do konca, temveč so ostali lahki, kar tudi vpliva na končno količino pridelanega hmelja.

V Sloveniji letos 121 tržnih pridelovalcev hmelj prideluje na 1644 hektarjih, kar je 31 hektarjev manj kot lani. Največ hmelja je še vedno sorte aurora, njen delež na hmeljiščih je 42-odstoten. Sledijo sorte celeia z okoli 30 odstotki, bobek z okoli 10 odstotki in savinjski golding z okoli osmimi odstotki, poroča STA.

Manj pridelanega hmelja lahko pozroči težave za pivovarne, kar lahko privede do višjih cen piva in manjše izbire za potrošnike.