Glede spremenjenega financiranja zasebnih vrtcev brez koncesije je minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj pojasnil, da bo do 85-odstotnega sofinanciranja upravičen zasebni vrtec, ki bo izvajal ali program po posebnih pedagoških načelih ali pa svoj lastni program, h kateremu bo pridobil pozitivno mnenje strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Občine pa bodo po novem lahko zavrnile financiranje zasebnega vrtca, ki izvaja lastni program, če bodo na podlagi ocene demografskih gibanj za naslednjih pet ugotovile, da bo za vse otroke dovolj prostora v javnih vrtcih.

Mirjam Bon Klanjšček (Svoboda) je izpostavila mehanizme za večjo vključenost otrok, posebej iz ranljivih skupin. Izrazila je veselje nad doseženim konsenzom glede ukinitve fleksibilnega normativa. Glede financiranja zasebnih vrtcev pa je dejala, da kljub temu, da država dopušča možnost ustanavljanja zasebnih vrtcev, ki jih tudi 85-odstotno financira, pa je v primeru prostih javnih kapacitet za ustanavljanje novih zasebnih vrtcev neracionalno porabljati občinska sredstva. V Svobodi zasebnim vrtcem ne nasprotujejo, "a obveznost države do enih in drugih ne more biti enaka", je dejala.

Želijo preprečiti dodatne podražitve

Po besedah Mojce Šetinc Pašek (SD) kompromisna rešitev glede financiranja zasebnih vrtcev krepi javne vrtce, hkrati pa zagotavlja delovanje zasebnih vrtcev, ki izvajajo drugačne programe. V SD po njenih besedah podpirajo tudi ukrep za spodbujanje večje vključenosti romskih otrok. So si pa prizadevali za ohranitev fleksibilnega normativa v primerih, če v vrtcih ne bi bilo mogoče oblikovanje dodatnih oddelkov, obenem so želeli preprečiti dodatne podražitve, je pojasnila. Zato bi po njihovem mnenju po ukinitvi fleksibilnega normativa država morala postopoma prevzeti financiranje vrtcev.

Nasprotno pa so v Levici po besedah Tatjane Greif kot najpomembnejšo stvar v zakonu izpostavili črtanje fleksibilnega normativa, ki da je ostanek varčevalnih ukrepov in mu nasprotuje vsa stroka. Med pozitivnimi ukrepi je omenila tudi to, da se koncesija ne razpiše, če se v javnih vrtcih zmanjšuje število oddelkov. Obžalovala pa je, da iz zakona niso uspeli črtati določbe o financiranju zasebnih vrtcev brez koncesije. "Koalicija je namesto jasne ločitve javnega in zasebnega iskala kompromise z interesi zasebnikov," meni.

SDS: Z novelo se bo situacija poslabšala

Po besedah Alenke Jeraj (SDS) gre v tem primeru še za en zakon, za katerega bi bilo najbolje, če bi ga ministrstvo pustilo pri miru, saj da z novelo le poslabšuje situacijo. "Novela bo v nekaj letih praktično onemogočila in povzročila propad zasebnih vrtcev in odpuščanje zaposlenih," je opozorila. Kritična je bila tudi do ukinitve fleksibilnega normativa, za katerega da je minister zagotavljal, da ga ne bodo ukinili, po pritisku šolskega sindikata Sviz pa se bo ta ukinil. Kritična je bila tudi do vlaganja novih dopolnil tik pred odločanjem, kar po njenih besedah "jasno kaže, da zadeva ni premišljena in domišljena, ampak delate vse na horuk".

Kot je poudarila Iva Dimic (NSi), se je koalicija odločila poseči v sistem predšolske vzgoje, ker naj bi pet odstotkov otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, predstavljalo grožnjo javnemu sistemu in javnim vrtcem. Po njenih besedah se v Evropi delež otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, giblje okrog 30 odstotkov. Pri nas pa novela namesto pluralnosti, dostopnosti in raznolikih vzgojnih programov krči demokratičnost, onemogoča izbiro na področju vzgoje in jo po tihem elitizira. Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev po besedah poslanke Eve Irgl novele ne bodo podprli.

Kdaj bi zakon lahko začel veljati?

Pred odločanjem o noveli je koalicija danes vložila dopolnilo, po katerem bi določba, da bodo obstoječi zasebni vrtci, ki bodo 31. avgusta 2030 vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, še naprej pridobivali občinska in državna sredstva, veljala tudi za današnje vrtce s koncesijo, ki jim občina ne bi podelila nove koncesije. Ne glede na to pa bi lahko od septembra 2030 občina odločila, da vrtcem ne dodeli sredstev, če je v javnih vrtcih za obdobje petih let dovolj prostora. Izjema bi bili vrtci, ki izvajajo program po posebnih pedagoških načelih in imajo na dan uveljavitve zakona vsej štiri oddelke.

Ob tem so poslanci Svobode in SD vložili še dopolnilo, s katerim bolj jasno opredeljujejo določbo o omenjeni možnosti občin, da sredstev vrtcem ne dodeli, pri čemer so dodali tudi stavek, da mora biti odločitev občine obrazložena. Poslanci NSi z dopolnili predlagajo črtanje določb, ki uvajajo spremembe pri financiranju zasebnih vrtcev. V SDS pa so vložili dopolnilo, po katerem bi zakon začel veljati 31. avgusta 2026, kar po njihovih pojasnilih "daje prihodnji vladi dovolj časa, da ga ukine, še preden bo stopil v veljavo".

STA