V času, ko se številni zdravstveni domovi v Sloveniji srečujejo s pomanjkanjem zdravnikov in ko ti vedno pogosteje odhajajo na delo k zasebnikom, smo se pogovarjali s Sabino Markoli, dr. dent. med. in podpredsednico Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
Predstavila je tudi svoje razmišljanje o tem, zakaj se občine redko odločajo za podeljevanje koncesij, kaj pomeni ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in kakšne bodo posledice novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi omejila popoldansko delo v zasebnih zdravstvenih ustanovah.
Kako bi v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije rešili težavo pomanjkanja kadra v zdravstvu?
Z ustvarjanjem dobrih delovnih pogojev za vse zdravstvene delavce, ne samo zdravnike. Dobra organizacija delovnega procesa, dobri medsebojni odnosi in sodelovanje ter ustrezno plačilo za redno delo in možnost svobodne izbire delovno pravnega položaja. Tako bi lažje obdržali vsakega študenta oziroma dijaka po končanem šolanju doma in v poklicu, za katerega se je izobrazil.
Zakaj zdravniki vedno pogosteje odhajajo iz javnih zavodov (primer ZD Lenart) k zasebnikom?
Zdravnikom bi morala biti omogočena svobodna izbira delovno pravnega položaja že ob nastopu izvajanja svojega poklica. Slabši delovni pogoji - neustrezno plačilo, nemožnost izbire aparatur in opreme, nemožnost izbire sodelavcev, slabi odnosi, slabo sodelovanje z vodstvom - so v večini razlogi za odpovedi v zdravstvenih domovih. ZD Lenart pri tem ni izjema.
Kaj pomeni zasebnik in kaj zasebnik s koncesijo?
Zasebnik brez koncesije je zasebni zdravnik ali zobozdravnik, ki opravlja svoje delo samostojno ali je zaposlen v svojem d.o.o.-ju, nima pa pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in opravlja storitve samoplačniško in izven javne zdravstvene mreže. Velik paradoks pri tem je to, da bolnik ne dobi povrnjenih stroškov za takšno samoplačniško zdravstveno storitev, ki je sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS pa po drugi strani pod določenimi pogoji povrne stroške, če se storitev opravi pri zasebnem izvajalcu v tujini.
Zasebnik s koncesijo pa je zdravnik ali zobozdravnik, ki ima podeljeno koncesijo s strani občine oziroma ministrstva, da sklene pogodbo z ZZZS-jem in izvaja storitve v okviru javne zdravstvene mreže. Tukaj imajo bolniki čisto enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot če bi te storitve prejeli v javnem zavodu.
Ali kateri od teh zdravnikov opravlja tudi nočna dežurstva v okviru javnih zavodov?
Zdravniki, ki imajo koncesijo ali delajo pri koncesionarju, se v skladu z zakonodajo vključujejo tudi v dežurno službo, tako podnevi kot ponoči. Glede na zakon bi za to morali prejeti enako plačilo in imeti enake pogoje, kot če bi bili v tem javnem zavodu zaposleni, kar pa se v nekaterih primerih ne dogaja. Prav tako se pri sestavi urnika za dežurstva vseh koncesionarjev ne obravnava povsod enakopravno.
Zakaj občine podelijo relativno malo koncesij?
Koncesije se v skladu z zakonodajo podelijo v primeru, da javni zavod ne zmore zagotavljati javne zdravstvene službe v dogovorjenem obsegu. Koncesijo lahko v soglasju z ministrstvom za zdravje in ZZZS podelijo občine na svojem območju in v skladu z mrežo, ki mora biti znotraj upravne enote med občinami tudi dogovorjena.
Zaradi pomanjkanja ustrezne strategije in vizije razvoja zdravstva nekatere občine slepo sledijo ozkim pogledom direktorjev javnih zavodov, v tem primeru seveda mreža izvajalcev ni optimalna.
Za bolnike pa je po drugi strani popolnoma nepomembno, v kakšnem delovno pravnem položaju je zdravnik, pri katerem se zdravijo. Za bolnike je edino pomembno to, da dobijo ustrezno strokovno, varno in kvalitetno obravnavo.
Recimo na območju Upravne enote Lenart so samo koncesionarji tisti, ki so tam že več desetletij, fluktuacija zdravnikov in zobozdravnikov v javnem zavodu pa je medtem, zaradi neustreznih pogojev, ogromna. Marsikje in marsikdaj bi s pravočasno podelitvijo koncesij rešili marsikateri kadrovski problem
Kako v združenju gledate na ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka?
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bila velika priložnost za ustrezno ureditev zdravstvenih zavarovanj po principu zavarovanj, ki obstajajo v urejenih zdravstvenih sistemih v tujini. Tako bi bilo možno uvesti ustrezno košarico pravic za osnovno oziroma obvezno zdravstveno zavarovanje. Za vse ostale storitve, ki ne bi bile v tej košarici, bi lahko na trgu ponudile zavarovalnice več stopenj dodatnih komercialnih zavarovanj. Se pa takšna zavarovanja trenutno ponujajo predvsem za storitve, kjer so v javnem zdravstvenem sistemu zelo dolge čakalne dobe.
ZZZS namreč deluje kot država v državi in odloča o vsem, mnogokrat v škodo izvajalcev in posredno tudi bolnikov.
Vsa sredstva se namreč zbirajo na enem mestu in je tako še večja možnost za netransparentnost in moč odločanja posameznih interesov o porabi teh sredstev.
Kako komentirate novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi omejila popoldansko delo v zasebnih zdravstvenih ustanovah in naj bi z uvajanjem konkurenčne prepovedi dela razmejila javno in zasebno zdravstvo?
Novela zakona nikjer ne omenja ljudi, ne omenja izboljšav za bolnike, ne postavlja bolnike v središče zdravstvenega sistema. Novela prinaša kriminalizacijo poklica, uvaja neustavne prepovedi, prisilno delo in kaznovanja. V ospredje postavlja državne zavode, v katerih je dokazljivo največ možnosti za korupcijo in ne transparentno delovanje.
Z uvedbo novele bo prišlo do pomanjkanja kadra predvsem na področjih nujne zdravstvene oskrbe in zahtevne medicine. Cilj novele ja namreč izključno ločitev javnega in tržnega zdravstva, ne pa izboljšanje dostopnosti in obravnave bolnikov.
