V Sloveniji je za protitočno zaščito usposobljen in jo izvaja le Letalski center Maribor. Zaščito v dveh tretjinah financirajo posamezne občine, preostanek pa primakne ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Trenutno v projektu sodeluje več kot 60 občin iz treh statističnih regij.

Letošnje ponudbene cene v višini okoli 400.000 evrov, kolikor je znašala tudi lani, kmetijsko ministrstvo ni sprejelo. V Letalskem centru Maribor so nato prejšnji mesec svojo ponudbo znižali na 300.000 evrov.

Odgovora kmetijskega ministrstva odtlej še ni, nevihte pa so se medtem že razbesnele.

Piloti ne dobijo pravičnega plačila

Vodja letalske obrambe proti toči iz mariborskega letalskega centra Darko Kralj vsako leto znova poudarja, da so finančna sredstva za protitočno obrambo nezadostna.

Povedal je, da so letos za usposabljanje pilotov, servis, nabavo reagensov in podobno že odšteli okoli 200 tisočakov: “Doslej smo preživeli na račun odpovedovanja pravičnemu plačilu. Mislim pa, da si naši piloti zaslužijo vsaj polovico plače pilota pri Adrii, ki ni v nobeni nevarnosti in v službo pride v beli srajci.”

Vodja slovenske letalske protitočne obrambe Darko Kralj je opomnil, da so v zadnjem letu cene močno poskočile: “Materiali so se podražili tudi za 150 do 170 odstotkov. Podražili so se tudi servisi, vzdrževanje, gorivo …”

Po njegovih besedah realna ekonomska cena takšne protitočne zaščite znaša 1,5 milijona evrov: “Takšne cene imajo v drugih državah. Samo cena ure letenja namreč znaša več kot 2.000 evrov.”

Toliko ur neviht si lahko privoščimo

Darko Kralj je povedal, da je bila pogodba o protitočni letalski zaščiti lani podpisana za 18 ur letenja. Letos naj bi letalo letelo 26 ur, a za enak denar.

“Avstrijci imajo na voljo po 300 ur letenja po letalu. Oni so lahko v zraku tudi preventivno, mi si tega ne moremo privoščiti,” je opozoril Kralj. Dodal je: “To je približno tako, kot če bi gasilcem določili, da naj delajo v ponedeljek, sredo in v četrtek dve uri.”

Težave so tudi z mariborskim letališčem. To je trenutno odprto le do 17. ure, lokalne nevihte pa so pogoste kasneje. Protitočno letalo bo tako morda moralo poleteti z letališča v Cerkvenjaku, kar pa bo s seboj prineslo dodatne težave in stroške.

Leti se v pogojih, ko druga letala ostanejo na tleh

V Letalskem centru Maribor sicer v poletnem času vsak dan od jutra do sončnega zahoda dežura posadka pilota, kopilota in radijskega operaterja. Letalo je dežurno za potrebe obrambe proti toči in je v času dežurstva namenjeno samo tej dejavnosti. Tako reakcijski čas za akcijo znaša le pet minut.

V mariborskem letalskem centru so poudarili, de je delo dežurne posadke zelo zahtevno: “Leti se v pogojih, ko druga, tudi večmotorna letala ostanejo na tleh ali se nevihtam na daleč izognejo.”

V učinkovitost protitočne zaščite ne dvomijo: “V zadnjem desetletju je bilo opravljenih nekaj večletnih raziskav na akademskem nivoju, ki potrjujejo statistične podatke, da je obramba pred točo proti vložku financiranja uspešna in ekonomsko upravičen projekt!”

So pa ob tem opomnili, da popolne obrambe pred točo seveda ni.