Razmere na slovenskem trgu krompirja so po ocenah kmetijskih organizacij najslabše v zadnjih desetih letih. Poleg močnega upada pridelka, ki ga je povzročila suša, se pridelovalci soočajo še z drastičnim padcem odkupnih cen in poplavo krompirja iz tujine. Kmetijske organizacije zato pozivajo pristojne institucije k ukrepanju, potrošnike pa k nakupu domačih izdelkov.

Na trgu je potrebno biti ažuren in hitro prilagodljiv

O tej temi smo govorili z enim izmed večjih pridelovalcev krompirja z območja Štajerske, ki ni želel biti imenovan. Povedal nam je, da so presežki krompirja na območju Beneluksa, v Nemčiji, Avstriji in Franciji kar 30 odstotkov večji kot lani. "Potrebno je biti res ažuren in hitro prilagodljiv na trgu. Če se hočemo boriti s tujimi konkurenti, ki so zelo 'agresivni', moramo poznati trg. Oni točno vedo, kdaj in kam usmeriti prodajo ter kakšno ceno postaviti, da lahko prodajo. Mi pa pogosto zaspimo na trgu in zaradi tega pride do neprodaje. Pomembno je tudi, da imamo sodobno tehniko, saj je trg zelo zahteven, prav tako sodobno agrotehniko, da lahko pridelamo krompir, primeren za pranje in za manjša pakiranja, ki so danes kupcem najbolj zanimiva. Kleti ni, ljudje kupujejo dnevno, večjih nakupov ozimnice je vse manj. " Težava je tudi v tem, da nimamo dovolj skladiščnih kapacitet. Sodobne sorte krompirja so namreč občutljive za skladiščenje, sredstva, s katerimi smo prej ohranjali pridelek, pa so zdaj prepovedana.

Trenutno se odkupna cena kilograma krompirja v Sloveniji giblje med 20 in 35 centov, s čimer proizvajalci ne morejo pokrivati stroškov pridelave: "Če gledamo letošnjo sušo, smo bili prej v minusu kot plusu. Pri takih cenah se težko pokrije stroške. Kjer se je namakalo, je bilo malo bolje, ampak tudi tam ni idealno."

Pri tem sogovornik prizna, da uvoženi krompir sploh ni slabe kakovosti: "Na žalost ne. Kakovost uvoženega krompirja je zelo dobra."

Horvat: Potrebno bo prilagoditi tehnologijo, da se bo dalo pridelati krompir tudi v sušnih razmerah

Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo, zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, doda, da so bili slovenski kmetovalci zaradi prej omenjenih razmer na trgu primorani prodati krompir po nižji ceni, zaradi česar je njihov finančni rezultat zelo slab. "Problem je tudi, ker v Slovenijo prihaja krompir, ki je pridelan pod drugačnimi pogoji kot pri nas (v tujini se lahko uporablja več fitofarmacevtskih sredstev kot v Sloveniji)."

Na širšem mariborskem območju je bil letos pri zgodnjem krompirju padec pridelka približno 30-odstoten, pri poznem krompirju pa je tudi do 80 odstotkov manj pridelka. "Nekaj so še reševali z namakanjem - tam je bil padec bistveno nižji, vendar večina nima namakalnih sistemov." Največji vpliv na količino je namreč  imela letos suša, zelo visoke temperature pa so povzročale ožige. 

In kakšne so rešitve za večjo samooskrbo s krompirjem? Horvat pravi, da bi bilo potrebno prilagoditi tehnologijo, da se bo dalo pridelati krompir tudi v sušnih razmerah. "Potrebna bi bila tudi izgradnja namakalnih sistemov, ki bi omogočili dokaj normalno pridelavo tudi v suši. Sejati pa bi morali sorte, ki so bolj odporne na sušni stres."

[[image_1_article_82379]]

Kupci naj podprejo domače pridelovalce

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič rešitev vidi v krepitvi prehranske verige, ki temelji na lokalni surovini, ter v podpori kmetom pri razvoju infrastrukture, namakalnih sistemov in sodobnih skladišč. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek pa slovenske potrošnike poziva, naj pri nakupu spremljajo poreklo blaga in podprejo domače pridelovalce. Zbornica od ministrstva pričakuje strožje nadzore porekla in morebitnih ostankov nedovoljenih snovi v uvoženem krompirju ter večjo promocijo slovenskih prehranskih izdelkov.

Ministrica poudarja pomen zadružništva

Tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić se je odzvala na opozorila pridelovalcev krompirja, da so odkupne cene krompirja izjemno nizke. Poudarila je pomembnost povezovanja pridelovalcev, ki se tako lažje vključujejo v prodajne verige, in apelirala na slovenske potrošnike, da naj bodo pri izbiri pozorni na poreklo. "Preverite poreklo krompirja in, kadar je mogoče, izberite domače pridelovalce. Tak krompir je svež, kakovosten, hkrati pa s tem neposredno podpiramo slovensko kmetijstvo in ohranjamo delovna mesta na podeželju. Sledljivost in označevanje v okviru rednih in izrednih nadzorov skrbno preverja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin."

Po uradnih podatkih je Slovenija 40-odstotno samooskrbna s krompirjem. 

Posebej je poudarila pomen zadružništva: "Ko se pridelovalci povežejo v zadruge, pridobijo moč, ki je posameznik sam nima. Le z združenimi količinami in skupnim nastopom lahko dosegajo boljše cene, enakopravneje nastopajo na trgu ter se lažje vključujejo v večje prodajne verige. Zadružništvo je torej temelj za stabilen in konkurenčen slovenski kmetijski sektor."