Z začetkom sezone gobarjenja in nabiranja goznih plodov se narava ponovno prebuja z obiljem, ki ga prinaša gozd. Navdušenci se z veseljem podajo v naravo, da bi nabrali sveže gobe, jagode, borovnice in druge gozdne dobrote. Vendar pa je pomembno, da se ob tem zavedamo, da neupoštevanje pravil in predpisov lahko prinese neprijetne posledice. Nezakonito nabiranje ali neustrezna uporaba gozdnih virov lahko namreč povzroči denarne kazni, ki lahko neprijetno udarijo po žepu.

Nabiramo samo toliko, kolikor bomo dejansko uporabili

Posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere največ 2kg mahov, gob in plodov (kot so kostanj, borovnice, maline, gozdne jagode, brusnice) ter največ 1 kg zelnatih rastlin (npr. čemaž). Pomembno je, da ne nabiramo zaščitenih rastlin in pazimo, da pri nabiranju ne poškodujemo preostalih rastlin in rastja. Nabiramo samo zmerne količine, le toliko, kolikor bomo dejansko uporabili. "Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za biotsko raznolikost življenja v gozdu, zato je njihovo nabiranje omejeno s predpisi. Edino v gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove," za naš spletni medij Maribor24 pojasnijo iz Zavoda za gozdove Slovenije. Prepoved na predlog lastnika gozda pa lahko odredi pristojni organ lokalne skupnosti.

[[image_1_article_70124]]

Pri nabiranju gob je pomembno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Najprej morajo gobe imeti jasno vidne morfološke značilnosti, ki omogočajo zanesljivo določitev vrste. Uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki bi lahko poškodovala rastišče ali podgobje, je prepovedana. Gobe je treba že na rastišču grobo očistiti, pri prenašanju pa je dovoljeno uporabljati le trdne in zračne embalaže, kot je košara.

Vsak gozd ima svojega lastnika in obiskovalec je le gost

Slovenija ima kot ena redkih držav prost vstop v gozdove, zato z upoštevanjem gozdnega bontona poskrbimo, da z njimi ravnamo spoštljivo. "Pri obisku gozda morajo obiskovalci upoštevati pravila lepega vedenja v gozdu: v gozdu ne puščajmo oziroma odmetavamo smeti in odpadkov, ne uničujemo ali poškodujemo gozdnih dreves, gozdnega rastja, rastlin in gob, ne vpijemo in drugače povzročamo hrup, saj s tem plašimo gozdne živali; v gozdu ne kurimo, saj je kurjenje v gozdu prepovedano. Vsak gozd ima namreč svojega lastnika, zato mora obiskovalec gozda upoštevati, da je v gozdu gost in mora morebitne želje lastnika gozda upoštevati in se na njih odzvati s prijaznostjo," pojasnijo iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Še posebej je treba biti pozoren, če v gozdu poteka sečnja in spravilo lesa ali gozdnogojitvena dela. Obiskovalci gozda se morajo izogibati deloviščem in ostati na varni razdalji ter upoštevati znake in morebitna navodila gozdnih delavcev. 

Pri dostopu v gozd z vozilom je potrebno upoštevati omejitve, ki veljajo za uporabo na gozdnih cestah in ostalih gozdnih prometnicah. Gozdne ceste se uporabljajo skladno z režimom, ki je določen za posamezno gozdno cesto in je na vhodu na gozdno cesto vidno označen na tabli. Ko ustavljamo in parkiramo vozilo moramo upoštevati določilo, da se sme vozilo ustavljati in parkirati zgolj do 5 metrov od roba ceste, pri tem pa ne smemo z vozilom zapirati gozdnih vlak ali kakorkoli drugače omejevati gospodarjenja z gozdom in promet na gozdni cesti ter ostalih prometnicah v gozdu.

Nabiranje plodov je v gozdu možno, neglede na lastništvo

"Zakon o gozdovih določa, da mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje, lov, rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali, pri čemer pa je potrebno upoštevati vse omejitve, ki jih nabiralcem nalaga področna zakonodaja. Nabiranje plodov je tako možno v gozdu, ne glede na lastništvo," pojasnijo iz Zavoda za gozdove Slovenije. Omejitve pa so v gozdovih s posebnim namenom brez ukrepanja, to je v gozdnih rezervatih.

To so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Vstop v gozdne rezervate je dovoljen samo po označenih poteh, vstop v pragozdove pa je prepovedan, saj so tam prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj gozda v prihodnosti.

V Sloveniji je 14 pragozdov v skupni površini 540ha in večina, kar deset, jih spada med rezervate s strogim varstvenim režimom, kjer veljajo prej naštete prepovedi. Mednje spadajo pragozdovi Belinovec, Donačka gora in Šumnik, ki jih najdemo na Štajerskem. Meje gozdnih rezervatov so označene z dvojno modro črto.