Deseti sklic DZ je začel ustanovno sejo. V uvodu jih je nagovorila dosedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je ocenila, da bo prihodnji mandat glede na mednarodno dogajanje poln zahtevnih izzivov. Tako za novoizvoljene poslance ne bo veliko časa za učenje, je poudarila. Sejo DZ so zdaj prekinili, da se bo lahko sestala MVK.

Po oceni Klakočar Zupančič bo prihodnji mandat poln zahtevnih izzivov

Po oceni Klakočar Zupančič bo prihodnji mandat glede na mednarodno dogajanje poln zahtevnih izzivov, saj samodržci, ki so se uspeli dokopati do oblasti v kar nekaj pomembnih državah, sistematično rušijo ne le mednarodno pravo, temveč tudi vse vrednote, na katerih temelji demokracija tako imenovanega zahodnega tipa.

"Pred Slovenijo kot članico Evropske unije je torej zahteven izziv, kako ohraniti demokratične vrednote, spodbujati solidarnost in medsebojno spoštovanje ter, kot nam veleva ustava, izvajati aktivno mirovno zunanjo politiko," je opozorila.

V nagovoru se je dotaknila tudi v vprašanja integritete. Kot ocenjuje, je v politiki včasih premalo integritete, "nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom," je sklenila.

Novoizvoljenim poslancem je zaželela uspešno delo in jim zaželela, da bodo pri sprejemanju odločitev glasovali po svoji vesti in s trdnim namenom, da delujejo v dobro ljudi. "Nenazadnje bomo prej ali slej prav državljanke in državljani ocenjevali, kako uspešno je bilo vaše delo," je sklenila Klakočar Zupančič, ki iz DZ odhaja, saj ni dobila poslanskega mandata.

Ostrc in Stevanović izvoljena na čelo mandatno-volilne komisije državnega zbora

V začetku seje so poslanci izglasovali dnevni red in oblikovali mandatno-volilno komisijo (MVK). Vodil jo bo poslanec Demokratov Tadej Ostrc, podpredsednik pa bo prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Za predlagano sestavo komisije, ki bo štela 17 članov, je glasovalo 61 poslancev, SDS se je vzdržala.

Sejo DZ so prekinili za približno dve uri. Vmes pa se bo sestala mandatno-volilna komisija, da pripravi gradivo za potrditev poslanskih mandatov in konstituiranje novega sklica DZ.

Janša: SDS posameznih poslanskih mandatov ne bo izpodbijala

Prvak SDS Janez Janša je pred obravnavo izida volitev na MVK sporočil, da SDS posameznih poslanskih mandatov ne bo izpodbijala. Kot je dejal, namreč ni mogoče vedeti, kateri mandati izhajajo iz glasov na "nezakonitih predčasnih voliščih". Preostane zgolj pritožba na ustavno sodišče, na katerega se bodo obrnili glede zakona o volitvah v DZ, pravi.

SDS je namreč po volitvah vložila več ugovorov na volilne komisije zaradi domnevnih nepravilnosti dela volilnih odborov in komisij pri izvedbi volitev ter pri določitvi volišč. Predlagala je, da se rezultati 24 posebnih volišč za predčasno glasovanje ne bi šteli v skupni izid glasovanja na nedavnih volitvah v DZ.

Oporekali so določitvi skupnih volišč za več okrajev, izpostavljali pa so tudi dvome glede hrambe skrinjic z glasovnicami predčasnega glasovanja, nadzora nad njimi in tudi glede samega izida tega glasovanja.

Vse pritožbe SDS so volilne komisije zavrnile

Vse pritožbe SDS so volilne komisije zavrnile. Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, sicer obstaja možnost pritožbe na državni zbor, ta pa se lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije DZ, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev. Seja MVK je v DZ pravkar začela zasedanje.

Janša pa je še pred sejo v izjavi novinarjem v DZ dejal, da je SDS po preučitvi zakona o volitvah v DZ s pravnimi strokovnjaki ugotovila, da zakon ne vsebuje pravnega varstva. Morali bi namreč izpodbijati posamezne poslanske mandate ob dejstvu, da ni znano, kateri mandati izhajajo iz glasov s predčasnih volišč, ki so po mnenju SDS nezakonita. "To je tako rekoč nemogoče, ostane zgolj pritožba na ustavno sodišče, kar bomo naredili. Vendar je to pritožba zoper zakon, ki je v nasprotju s členom ustave, ki zagotavlja, da je zoper vsako odločitev kateregakoli organa dopustno pravno varstvo," je Janša pojasnil nadaljnje korake SDS.

Kot je dodal, namreč zakon o volitvah v DZ kot "najpomembnejši zakon v demokraciji", tega pravnega varstva nima in obstaja "velika praznina". "Na to smo opozarjali že doslej, nikogar ni zanimalo, zdaj, ko je rezultat tesen, tudi pravnike to bolj zanima in upamo, da bo vsaj za naslednje volitve Slovenija dobila zakon o volitvah v državni zbor, ki ne bo v sramoto demokratične države," je dejal.

STA