Vlada je danes potrdila predlog novega plačnega zakona za javni sektor. Zakon predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. O plačnih uvrstitvah se še pogajajo, plače poslancev, vladnih funkcionarjev in funkcionarjev DS pa se bodo uskladile z zamikom, je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič.
Ni še čas za konkretne številke
Kot je v izjavi po seji vlade povedal Boštjančič, vlada predlaga, da do povišanja plač vladnim funkcionarjem - torej ministrom, državnim sekretarjem, funkcionarjem generalnega sekretariata vlade ter tudi poslancem in funkcionarjem državnega sveta - pride z zamikom, šele ob sklicu novega državnega zbora.
Plače pravosodnih funkcionarjev ter ostalih funkcionarjev, kot so predsednica države, župani, predsednik protikorupcijske komisije in varuh človekovih pravic, pa naj bi se usklajevale postopno, podobno kot plače javnih uslužbencev.
Plače se bodo redno usklajevale z inflacijo, dogovor že tudi o regresu
Pri tem je minister poudaril, da v novem plačnem sistemu noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Višjih plač pa bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci.
Plače se bodo na letni ravni usklajevale z inflacijo. Vlada in sindikati pa so se že dogovorili tudi o višini regresa, ki bo za javne uslužbence v letu 2025 za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih bo izplačan predčasno, v marcu pri februarski plači.
Boštjančič, ki je tudi glavni vladni pogajalec v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, je pojasnil, da so se s predstavniki sindikatov o vsebini zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju zelo dolgo in intenzivno usklajevali. Predstavnikom sindikatov se je zahvali za konstruktivno sodelovanje in ves trud, ki so ga in ga še bodo skupaj vložili v oblikovanje novega plačnega sistema.
Ni še čas za konkretne številke
Delo namreč še ni končano, je poudaril. Ocene o tem, kdo bo dobil koliko, so zato še nekoliko preuranjene. Končati morajo namreč še pogajanja po plačnih stebrih, kjer bodo določili končne zneske povišanj plač. "Takrat bo čas za konkretne številke," je dejal in dodal, da pa je tudi v tem delu že izpogajano več kot 95 odstotkov vsega.
Pojasnil je, da jih čaka še sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor ter kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki jih morajo parafirati v oktobru, temu pa bo nato sledil še podpis v novembru.
Skupni učinek celotne plačne reforme je ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Ta znesek se bo v prihodnjih štirih letih porazdelil na po približno 350 milijonov evrov vsako leto, je še povedal finančni minister.
STA
