V Nemčiji je v letu 2025 izginilo veliko število zabojnikov za rabljena oblačila, kar je glede na količino oblačil, ki jih ljudje kupujejo in odvržejo, dokaj presenetljivo. Dejavnikov za odstranitev je več, prednjačijo pa predvsem razlogi gospodarske narave, onesnaževanje okolice in vandalizem. V Sloveniji najdemo kar nekaj zabojnikov za rabljena oblačila organizacije Humana, ki so postavljeni ob trgovinah, na parkiriščih ali pa v naseljih, zato nas je zanimalo, kakšno je stanje v Sloveniji. 

Se bodo zabojniki umaknili tudi v Sloveniji?

Za odgovore glede zabojnikov za rabljena oblačila, smo se obrnili na organizacijo Humana, ki v slovenskem prostoru deluje že več kot 20 let. Kot je za Maribor24 povedal Dejan Komparić, strokovni sodelavec Humane, organizacija neprestano širi mrežo namenskih zabojnikov za zbiranje še vedno uporabnega tekstila. Zabojniki olajšajo oddajo prebivalcem, ki obenem storijo nekaj dobrega za okolje:

»Naš namen ni njihovo umikanje, temveč smiselna in odgovorna širitev mreže. Z nameščanjem zabojnikov Humana prebivalcem pravzaprav olajša oddajo oblačil in obutve, ki jih ne potrebujejo več, a so še vedno uporabni. Ker je pri nas ločeno zbiranje tekstila zakonsko obvezno za vse državljane, jim zaradi mreže zabojnikov Humana, tekstila ni potrebno posebej odvažati v komunalne zbirne centre.«

Zabojniki so postavljeni tam, kjer je gostota prebivalcev največja

Kot je pojasnil predstavnik Humane, je ravno zaradi tega, ker je ločeno zbiranje tekstila zakonsko obvezno, toliko bolj pomembno in praktično, da so zabojniki nameščeni v bližini stanovanjskih naselij, večstanovanjskih objektov in trgovskih središč, kjer je gostota prebivalcev največja.

Takšen način zbiranja se je izkazal kot najbolj ekološki, hkrati pa so zabojniki stanovalcem in občanom na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu.

Največjo težavo predstavlja nizka kvaliteta tekstila

Na vprašanje, s kakšnimi izzivi se pri organizaciji srečujejo v povezavi s hitro modo, so iz Humane obrazložili, da hitra moda praviloma temelji na zelo nizki kakovosti oblačil, ki so danes v veliki večini izdelana iz sintetičnih materialov oziroma plastike (npr. poliester, akril, mešanice).

Posledično se takšna oblačila hitreje obrabijo, niso primerna za ponovno uporabo, dodatna težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da je veliko sodobnih oblačil sestavljenih iz več med seboj prepletenih materialov (npr. bombaž in poliester, elastan, različni premazi), kar v praksi pomeni, da je takšne kombinacije izjemno težko ali celo nemogoče razvlakniti na posamezne surovine, kar močno omejuje možnosti predelave in reciklaže.

Zabojniki se lahko praznijo večkrat na teden

O tem, kakšna količina oblačil se znajde v zabojnikih, nam pove tudi podatek o pogostosti praznjenja zabojnikov. Praznjenje je praviloma odvisno od lokacije, saj so nekatere bolj obremenjene kot druge, vendar pa se po navedbah Humane, zabojnike prazni enkrat tedensko, na bolj obremenjenih delih pa tudi 2-3 krat tedensko.

Zgledno sodelovanje z občinami in komunalnimi podjetji

Glede sodelovanja Humane z občinami in ostalimi, je strokovni sodelavec Komparić razložil, da je organizacija v 20 letih delovanja spletla široko in trdno mrežo partnerjev s katerimi sodeluje. Njihovi partnerji so tako občine kot komunalna podjetja, partnerstvo pa je pogodbene narave, saj občine ali komunalna podjetja zagotovijo ustrezne lokacije za namestitev zabojnikov (varnost, vidnost, dostopnost), Humana pa infrastrukturo, torej zabojnike in zbiranje.

»Sodelovanje z občinami razumemo kot ključen del vzpostavljanja urejenega in dolgoročno vzdržnega sistema zbiranja tekstila. Pomembno je, da se tako na lokalni ravni kot širše zavedamo, kako pomembna je dobro organizirana mreža zabojnikov – tako z vidika kakovostne storitve za občane, kot tudi z vidika varovanja okolja.«

Zakaj je zbiranje tekstila tako pomembno?

Kot je pojasnil Komparić, zbiranje še uporabnega tekstila in njegova ponovna uporaba neposredno zmanjšujeta pritiske tekstilne industrije na okolje, saj ta povzroča degradacijo tal, velike izpuste toplogrednih plinov, izjemno porabo čiste pitne vode ter uporabo barvil in umetnih gnojil, ki imajo dolgoročne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi.

Ob tem pa sistemi zbiranja in ponovne uporabe tekstila ustvarjajo tudi nova zelena delovna mesta ter prispevajo k razvoju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. Prav zato si v sodelovanju z občinami prizadevajo za rešitve, ki so dolgoročno koristne tako za prebivalce kot za okolje. Raziskave kažejo, da je za predelavo ustreznega 20-30% zbranega tekstila.

Slovenci v veliki meri dobro ozaveščeni

Zabojniki v Sloveniji so dosegli svoj namen, saj po 20 letih delovanja, organizacija Humana smatra, da je tak način zbiranja med ljudmi v veliki večini dobro sprejet, posledično pa je v zabojnikih večina tekstila ustreznega. Sami zabojniki so večinoma opremljeni z infografikami, kaj v njih sodi in kaj ne, kar olajša ločevanje in prepreči napačno odlaganje.

Katere predmete lahko odlagate v zabojnike in katerih ne?

V zabojnikih se občasno najdejo tudi predmeti, ki tja ne sodijo, zato so nam iz Humane posredovali spisek predmetov, ki jih lahko odložite v njihove zabojnike in tako pripomorete k lažjemu zbiranju in boljši ozaveščenosti. V Humana zabojnik sodijo sledeči predmeti:

  • Oblačila
  • Obutev
  • Modni dodatki kot so torbice, pokrivala, šali in podobno
  • Hišni tekstil  - posteljnina, zavese, prti, brisače, in podobno

Ključno pri tem je, da se oblačila oddajo v plastičnih vrečkah, saj so tako zaščitena pred vlago in umazanijo. Oblačila, ki so oddana na pravilen način, so potem lahko primerna za ponovno uporabo.

Pred oddajo oblačil je pomembno tudi premisliti in izločiti tista, ki so popolnoma obrabljena, strgana, uničena. Taka oblačila ne sodijo v zabojnike, ampak v zabojnike za odpadni tekstil, ki se nahajajo v komunalnih zbirnih centrih in jih morajo občani tja odvažati ločeno.

Ob zabojnikih se najdejo tudi kosovni odpadki, televizorji, jogiji…

Kljub navodilom o tem kaj vse sodi v zabojnike, pa se po besedah strokovnega sodelavca Humane zelo pogosto ob zabojnikih znajdejo kosovni odpadki, kot so na primer, televizorji, jogiji, otroški avto-sedeži, omare, športni rekviziti in podobni predmeti, ki tja ne sodijo, ob tem pa so jih dolžni predstavniki Humane odpeljati v zbirne centre, saj skrbijo za urejenost okolice njihovih zabojnikov.

[[image_1_article_85671]]

Nevestni posamezniki in vandali otežujejo delo

V organizaciji Humana obžalujejo, da so nekatere izpostavljene lokacije še posebej ranljive in je zaradi tega pogosto potreben razmislek o ustreznosti. Nekatere lokacije so navadno tarča nevestnih posameznikov, ki v zabojnike odlagajo smeti in kosovne odpadke, pogosto pa se pri organizaciji morajo soočati tudi primeri vandalizma ali vlomov, zato jim ne preostane drugega, kot da problem odpravijo z umikom zabojnika iz območja.

Prepoved uničevanja neprodanih oblačil

Evropska komisija je nedavno sprejela nove ukrepe v okviru Uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke (ESPR), katerih cilj je preprečiti uničevanje neprodanih oblačil, oblačilnih dodatkov in obutve. Nova pravila bodo pomagala zmanjšati količino odpadkov ter omejiti okoljsko škodo, ki nastaja zaradi te škodljive prakse.

V skladu z uredbo bo tako uničevanje neprodanih oblačil, oblačilnih dodatkov in obutve prepovedano od 19. julija 2026.

Vsa podjetja, ki jih zadevajo novi ukrepi, bodo morala začeti poročati o svojih praksah ravnanja z neprodanimi potrošniškimi izdelki, pri tem pa bodo morala navesti število in težo neprodanih izdelkov, razloge za njihovo odlaganje ter ukrepe, ki so jih sprejela za preprečevanje njihovega uničenja.

Za mala in srednje velika podjetja bo veljalo štiriletno prehodno obdobje, zato bodo zanje določila postala obvezna 19. julija 2030. V prihodnje se pričakuje, da bo Evropska komisija določila tudi druge skupine izdelkov, za katere bo veljala tovrstna prepoved.