Najverjetneje ste že videli katerega izmed videoposnetkov, ki so prikazani na naslovni fotografiji. Čeprav izgledajo zelo realistično, in jim je marsikdo že "nasedel", pa so v resnici ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence. Takšni posnetki odpirajo vprašanja zaupanja in verodostojnosti, hkrati pa imajo tudi lahkotno, zabavno plat - prav ta pa se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja tudi na slovenski sceni.

Kaj sploh so "deepfake" posnetki in kako jih prepoznamo?

Tako imenovani "deepfake" (prevedeno kot globoki ponaredki) videi so postali ena najbolj zanimivih in kontroverznih oblik digitalne ustvarjalnosti današnjega časa. Izraz "deepfake" se običajno nanaša na videoposnetek, sliko ali del zvočne vsebine, ki ga ustvari umetna inteligenca in je zasnovan tako, da posnema resnično osebo ali prizor. Vsebina je ustvarjena iz nič, ali pa kot manipulacija neke že obstoječe vsebine. Po navadi so ustvarjeni z namenom zabavanja gledalcev, v nekaterih primerih pa gre tudi za poskus zavajanja.

Takšni posnetki torej niso v vseh primerih čisto nedolžni, omenjena tehnologija se včasih uporablja tudi za širjenje dezinformacij, manipulacijo javnega mnenja ali celo zlorabe. Ker globoki ponaredki postajajo vse bolj realistični in razširjeni, je vedno težje razločiti, kaj je resnično in kaj lažno (torej, ustvarjeno s pomočjo UI). Zelo pomembno je tudi, da ob tem ločimo nevarnost zavajanja od komične rabe orodij umetne inteligence za stvaritev teh videoposnetkov. 

[[image_1_article_80295]]

Kot pravijo strokovnjaki z Inštituta Alan Turing, odkrivanje globokih ponaredkov postaja vedno zahtevnejše, saj vsebine postajajo vse bolj razširjene in realistične. Tudi detektorji za prepoznavanje vsebin, generiranih z umetno inteligenco, težko držijo korak z izredno hitrimi spremembami na tem področju - obstaja pa nekaj podrobnosti, na katere smo lahko pozorni, če nas zanima, ali je videoposnetek plod umetne inteligence. Nekatere globoke ponaredke videa in zvoka izdajo predvsem časovne nedoslednosti, kot so neskladja med govorom in gibi ust, medtem ko boste pri slovenskih "deepfake" videih v večini primerov opazili "čuden" naglas oziroma nepravilno izgovorjavo določenih besed, prav tako pa se bodo gibi ljudi, ki nastopajo, na trenutke zdeli precej nenaravni.

Pri nas se "deepfake" videi uporabljajo predvsem v namen zabave

V Sloveniji imajo ti posnetki predvsem hudomušno noto, saj združujejo aktualne razmere in humor, ki ga posledično razumemo predvsem mi. Čeprav gre za tehnologijo, ki odpira tudi resna vprašanja, je jasno, da gre tukaj predvsem za vir zabave, občasno pa tudi "okrcanje" trenutnih razmer v državi in po svetu.

[[image_2_article_80295]]

Eden izmed slovenskih profilov, ki deli videoposnetke, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence, je babiceva.ai. Ustvarjajo kratke videe, v katerih se liki znajdejo v nenavadnih, pogosto absurdnih situacijah. Njihov recept za viralnost videoposnetkov se skriva ravno v tem - sprva so videti zelo prepričljivi, a hitro ugotovimo, da gre le za neko satiro, ki hkrati zabava in provocira. V njihovih videoposnetkih se tako kot glavne akterke enkrat znajdejo ljubljanske srednješolske, drugič delavci, tretjič pa t.i. "gaserji"; zajamejo pa vse aktualne tematike ter jih v posnetkih predstavijo na komičen način.

Videoposnetke, ustvarjene s pomočjo umetne vsebine, pa delijo tudi drugi profili. Na primer, profil slomemija ustvarja predvsem posnetke, na katerih se v glavnih vlogah znajdejo slovenski politiki in druge znane osebnosti. No, ne ravno oni sami, temveč njihova podoba. Zadevajo predvsem aktualne tematike, ponazarjajo njihove pretekle izjave in dogodke. Na enem izmed novejših posnetkov so tako komično uprizorili prihajajočo poroko predsednika vlade. Vas zanima, katera izmed gostij je ujela šopek?

[[image_3_article_80295]]

S svojimi šalami so nasmejali že mnogo ljudi - kar nekaj pa jih je verjetno tudi mislilo, da so videoposnetki resnični. Ste morda tudi sami med njimi?