Zveza Sonček pred evropskimi volitvami izpostavlja problematiko oseb z intelektualno oviranostjo, ki jim je bila odvzeta volilna pravica in zato ne morejo voliti. To ni niti v skladu z ustavo niti s konvencijo o pravicah invalidov, je za STA poudaril direktor zveze Iztok Suhadolnik.
Šlo naj bi za 1935 oseb
Predstavniki zveze in Društva za pravice invalidov Slovenije so se o tej temi pogovarjali tudi s svetovalko predsednika republike in nekdanjo varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Po Suhadolnikovih besedah jih je seznanila s tem, da predsednik republike Borut Pahor pri tem vprašanju nima posebnih pristojnosti, a je naklonjen njegovi obravnavi in bo preveril, kaj je mogoče še storiti, da bi bile osebe z odvzeto volilno pravico znova vpisane v volilne imenike. Zveza Sonček navaja, da naj bi šlo za 1935 oseb.
Protipravno stanje v veljavi samo v Madžarski
Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete je za STA opozoril, da je Slovenija leta 2008 ratificirala konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, po kateri mora v volilne imenike vnesti tudi osebe, ki so jim sodišča odvzela volilno pravico, česar pa Slovenija do danes ni storila. »Če bo nekomu do izvolitve na evropskih volitvah manjkalo manj kot 1935 glasov, bo lahko izpodbijal rezultat volitev,« je posvaril. Ob Sloveniji ima samo še Madžarska v veljavi takšno protipravno stanje, ki je direktna kršitev konvencije o pravicah invalidov in listine EU o temeljnih pravicah, je objavil Večer na svoji spletni strani. Po njihovih navedbah je zaradi sporne slovenske prakse Evropska komisija ta teden začela postopek proti Sloveniji.
Učinkovito in polno sodelovanje v političnem in javnem življenju
Po pojasnilih Zveze Sonček naj bi bila med omenjenimi 1935 osebami z odvzeto volilno pravico velika večina oseb z invalidnostjo oziroma oviranostjo, ki je izgubila volilno pravico oziroma ji je bila ta odvzeta s sodnim sklepom zaradi podaljšanja roditeljskih pravic njihovim staršem. Po Suhadolnikovih besedah so sodišča postopek odvzemanja volilne pravice izvajala po zakonih o nepravdnem postopku in o volitvah v državni zbor, kar pa je po oceni zveze v nasprotju z ustavo in mednarodno konvencijo o pravicah invalidov. »Ustava te izjeme ne predvideva,« je poudaril Suhadolnik. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov pa po njegovih besedah določa, da morajo države pogodbenice invalidom enako kot drugim zagotavljati, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s tem, da volijo in so izvoljeni. To lahko glede na konvencijo zagotovijo z dostopnimi in lahko razumljivimi volilnimi postopki, sredstvi in gradivi.
