V 92. letu starosti je v soboto umrla dolgoletna predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Ivica Žnidaršič. Bila je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev in beguncev, so sporočili iz društva.

Izkušnja, ki jo je zaznamovala za vse življenje

Tragična izkušnja z začetka druge svetovne vojne, ko so jo Nemci kot sedemletno deklico z družino izgnali iz rodne Bučke v občini Škocjan in jo nato iz takrat največjega zbirnega taborišča v Evropi pri gradu Rajhenburg poslali v nemška izgnanska taborišča vse do konca vojne, je Ivico Žnidaršič zaznamovala za vse življenje.

Večino svojega aktivnega dela je posvetila delovanju v Rdečem križu Slovenije, po upokojitvi leta 1991 pa se je posvetila boju za popravo krivic, storjenih slovenskim izgnancem in beguncem, žrtvam vojnega nasilja.

Vztrajna skrb za zgodovinski spomin 

Bila je med ustanovitelji Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, ki ga je od leta 1993 do svoje smrti tudi vodila, in si vztrajno prizadevala za ohranjanje zgodovinskega spomina na genocidno politiko do Slovencev v drugi svetovni vojni ter na njihov izgon kot njeno najokrutnejšo obliko.

"Tudi in predvsem zaradi njene velike vztrajnosti, poguma in strokovnega dela so bile s sprejetjem zakona o žrtvah vojnega nasilja skoraj 70.000 Slovencem priznane pravice do posebnega zdravstvenega, socialnega in pokojninskega varstva, simbolična mesečna renta ter odškodnina za fizično in psihično trpljenje," so navedli v društvu.

Leta 2001 je za svoje delo prejela častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2022 pa red za zasluge. Je tudi prejemnica številnih drugih domačih in tujih priznanj.

Sodelovala je pri organizaciji prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma 1920-1945, ki je bilo v Ljubljani leta 2009 in se ga je udeležilo več kot 4000 udeležencev iz 11 evropskih držav. Leto zatem je Ivica Žnidaršič postala predsednica mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma 1920-1945, leta 2019 pa častna predsednica tega odbora.

Ustanovitev evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma v Brestanici, prizadevanja za ohranitev in obnovo nekdanjega zbirnega taborišča pri gradu Rajhenburg, številni članki, predavanja, knjige, razstave v okviru društva izgnancev, vse to nosi neizbrisen pečat prizadevanj Ivice Žnidaršič za spomin in opomin na tragedijo slovenskega izgnanstva, so navedli pri društvu.

STA