Ministrstvo za zdravje predlaga določitev šestih zdravstvenih regij, s katerimi želijo omogočiti boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev in boljše sodelovanje med zavodi. Po njihovem načrtu bi se tako vzpostavili zdravstveni regijski centri - Center, Vzhod, Severovzhod, Jugovzhod, Severozahod in Zahod, ki obsegajo eno, dve ali tri statistične regije.

Definicija zdravstvene regije

Zdravstvena regija bo predstavljala vmesno geografsko enoto med samoupravno lokalno skupnostjo in državo. Delitev teritorija Republike Slovenije na zdravstvene regije je namenjena načrtovanju mreže javne zdravstvene službe, kot to predvideva prvi odstavek 5. člena ZZDej.

Namen določitve zdravstvenih regij

V predlogu Ministrstvo za zdravje predlaga, da se z uredbo določijo zdravstvene regije in njihova območja z namenom spodbujanja skladnega razvoja javne zdravstvene službe ter zagotavljanja enakomerne, trajne, usklajene in nemotene dostopnosti do zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe.

Zdravstvene regije bi okrepile medsebojno sodelovanje

Delitev na zdravstvene regije daje temelj oziroma geografske okvire možnega statutarnega in pogodbenega sodelovanja med posameznimi javnimi zavodi in drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti ter zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci.

Medsebojno sodelovanje je namreč v skladu s 5. členom omogočeno znotraj iste oziroma sosednje zdravstvene regije. Izjema velja za javni zdravstveni zavod na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki se lahko povezuje tudi izven teh meja, torej na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

To v praksi pomeni, da bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko sodelovali z vsemi zdravstvenimi ustanovami v svoji okolici, ne glede na morebitno mejo zdravstvene regije, zato bo za samoupravne lokalne skupnosti, ki ležijo na meji med dvema zdravstvenima regijama, manj pomembno, v katero od obeh regij se uvrščajo.

Po kakšnem ključu so določene regije?

Predlog uredbe upošteva naslednja izhodišča za določitev zdravstvenih regij:

  • Regije so geografsko zaključene celote
  • Statistične regije se ne delijo, ampak ostajajo kot celota znotraj zdravstvene regije, zaradi spremljanja obolevnosti prebivalstva
  • Vsaka zdravstvena regija ima vsaj eno splošno bolnišnico.
  • Samoupravne lokalne skupnosti ustanoviteljice zdravstvenega doma ostajajo znotraj iste zdravstvene regije.
  • Zdravstvena regija ima vsaj 200.000 prebivalcev, zaradi minimalnega obsega storitev
  • V največji možni meri se upošteva trenutno stanje hospitalizacij
  • Zdravstvena regija nima centra, ampak se vzporedno razvijajo vsi javni zdravstveni zavodi, ki imajo v tej regiji sedež in območje delovanja

Statistična regija ni enako zdravstveni regiji

Ob pripravi predloga te uredbe je predlagatelj upošteval trenutne teritorialne delitve ozemlja Republike Slovenije in njihove značilnosti. Slovenija je razdeljena na 12 statističnih regij - med temi ima Primorsko-notranjska regija pomanjkanje splošne bolnišnice, medtem ko imajo Koroška, Posavska in Zasavska regija manj kot 100.000 prebivalcev. Že zaradi tega, je neposreden prenos statističnih regij kot osnova za načrtovanje zdravstvenih storitev neprimeren in ne omogoča učinkovitega ter enakomernega zagotavljanja zdravstvenih storitev.

Teritorialna razdelitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zajema sistem 10 območnih enot. Območna enota Krško ima glede na merila obsega premalo prebivalcev za samostojno regijsko enoto, medtem ko območna enota Ljubljana sega precej razširjeno proti zahodu in jugu, kar povzroča neusklajenosti v upravljanju in načrtovanju zdravstvenih storitev.

Zdravstvene regije NIJZ, ki so dejansko območne enote NIJZ. Za razliko od območnih enot ZZZS je območna enota Krško vključena v območno enoto Novo Mesto, tako da je skupno devet regij NIJZ. Kljub temu pa ostajajo izpostavljene težave, povezane z nezadostno številčnostjo prebivalcev in neustrezno usklajenostjo teritorialne razdelitve, kar ovira optimalno načrtovanje in izvajanje zdravstvenih storitev.

Glede na navedena izhodišča se kot optimalna rešitev kaže oblikovanje šestih zdravstvenih regij, sestavljenih iz ene, dveh ali največ treh statističnih regij. S tem pristopom se ohranja obstoječa in dobro poznana teritorialno razdelitev, hkrati pa zagotavlja zadostno število prebivalcev, potrebno za učinkovito načrtovanje in izvajanje zdravstvenih storitev.

Katere regije so v načrtu?

V načrtu je pripravljenih šest regij, ki bodo zajemale različne statistične regije:

  • Zdravstvena regija Center, ki obsega Osrednjeslovensko statistično regijo;
  • Zdravstvena regija Vzhod, ki obsega Zasavsko, Savinjsko in Koroško statistično regijo;
  • Zdravstvena regija Severovzhod, ki obsega Podravsko in Pomursko statistično regijo;
  • Zdravstvena regija Jugovzhod, ki obsega Posavsko in Jugovzhodno Slovenijo statistično regijo;
  • Zdravstvena regija Severozahod, ki obsega Gorenjsko statistično regijo;
  • Zdravstvena regija Zahod, ki obsega Goriško, Obalno-kraško in Primorsko-notranjsko statistično regijo

[[image_1_article_83242]]

Manjše regije nimajo dovolj prakse in kadra za ohranjanje primerne ravni zdravljenja

Zaradi nizkega obsega zdravstvenih storitev v manjših zdravstvenih regijah, zdravstveno osebje pogosto nima zadostne klinične prakse za ohranjanje visoke strokovne ravni izvajanja zdravstvene dejavnosti. Redka izvedba določenih diagnostičnih in terapevtskih postopkov zmanjšuje zanesljivost izidov zdravljenja in otežuje standardizacijo strokovnih protokolov. V manjših okoljih se težje oblikujejo multidisciplinarni timi, ki so nujni za obravnavo kompleksnejših primerov. Večja regijska pokritost bo omogočila načrtovanje širši nabor zdravstvenih storitev že na regionalni ravni, kar prispeva k boljši dostopnosti do zdravstvenega varstva in večji varnosti zdravstvene obravnave za lokalno prebivalstvo.

Boljša razpoložljivost zdravstvenega kadra

Zdravstveni kader v Republiki Sloveniji je omejen in neenakomerno razporejen. V manjših zdravstvenih regijah pogosto primanjkuje ključnih strokovnjakov, kot so zdravniki specialisti anesteziologije in urgentne medicine, kar otežuje zlasti zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Zaradi kadrovskih omejitev je organizacija 24-urnega dežurstva včasih neizvedljiva. Večje zdravstvene regije bodo omogočale racionalnejšo razporeditev kadra, večjo fleksibilnost pri organizaciji dela ter večjo privlačnost regij za zaposlovanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.

Dostop do sodobne opreme in infrastrukture

Zahtevna medicinska oprema predstavlja visoke stroške nabave in vzdrževanja ter zahteva ustrezno usposobljen zdravstveni kader za strokovno, varno in učinkovito uporabo. V manjših zdravstvenih regijah je težko upravičiti namestitev tovrstne opreme, saj ni zadostnega števila primerov (zdravstvenih storitev), ki bi omogočali njeno optimalno izrabo. Večje zdravstvene regije bodo omogočale koncentracijo virov, racionalno uporabo opreme ter boljše pogoje za usposabljanje in strokovno rast zdravstvenega osebja.

Zadostno število prebivalstva za načrtovanje

Za učinkovito načrtovanje izvajalcev v mreži javne zdravstvene službe mora zdravstvena regija razpolagati z zadostnim številom prebivalcev. Le tako je mogoče zagotoviti ustrezno financiranje zdravstvenih storitev, oblikovanje stabilnih kazalnikov za spremljanje kakovosti, varnosti, učinkovitosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev ter vzpostavitev trajnostnega sistema zdravstvenega varstva. Večje zdravstvene regije omogočajo boljše strateško načrtovanje in usklajevanje izvajanja zdravstvenih storitev na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.

Premajhne zdravstvene regije vodijo v razdrobljenost zdravstvenega sistema

Predlog uredbe upošteva dejstvo, da premajhne zdravstvene regije vodijo v razdrobljenost zdravstvenega sistema, podvajanje vseh sklopov zmogljivosti in njihovo neučinkovito izrabo, ter povečujejo neenakosti med prebivalci glede dostopa do zdravstvenih storitev. Za ohranjanje  kakovostnih, varnih in dostopnih zdravstvenih storitev je nujno, da zdravstvene regije razpolagajo z zadostno velikostjo oziroma kritično maso prebivalcev, ki omogoča učinkovito načrtovanje, izvajanje in spremljanje zdravstvene dejavnosti.

Obseg zdravstvenih storitev ne sme temeljiti zgolj na številu prebivalcev

Kot še poroča vlada, obseg zdravstvenih storitev v posamezni regiji ne sme temeljiti zgolj na številu prebivalcev, temveč mora upoštevati tudi njihovo zdravstveno stanje, obolevnost in izražene potrebe. Nacionalni inštitut za javno zdravje že vrsto let sistematično spremlja zdravstveno stanje prebivalstva, pri čemer večino kazalnikov zbira in analizira na ravni statističnih regij, kar predstavlja ustrezno podlago za oblikovanje zdravstvenih regij.

Kaj je končni cilj uredbe?

Cilj predlagatelja je zagotoviti enakomerno razporeditev specialističnih zdravstvenih storitev po celotnem ozemlju države, s čimer se pacientom omogoča dostop do ustreznega zdravljenja v bližini kraja njihovega prebivališča. Takšna razporeditev prispeva k večji pravičnosti sistema, hkrati pa omogoča uravnotežen strokovni razvoj, izmenjavo znanja in stabilno kadrovsko ter infrastrukturno načrtovanje.

Uskladitev območnih enot

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje bosta morali uskladiti svojo organiziranost, torej statut oziroma druge splošne akte, najpozneje v 60 dneh od uveljavitve te uredbe.

Katera območja bo pokrila regija Severovzhod?

Regija Severovzhod bo pokrivala naslednja območja:

Apače, Benedikt, Beltinci, Cankova, Cerkvenjak, Cirkulane, Črenšovci, Destrnik, Dobrovnik/Dobronak, Dornava, Duplek, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hajdina, Hoče – Slivnica, Hodoš/Hodos, Juršinci, Kidričevo, Kobilje, Križevci, Kungota, Kuzma, Lenart, Lendava/Lendva, Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Puconci, Rače – Fram, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slov. goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentilj, Tišina, Trnovska vas, Turnišče, Velika Polana, Videm, Veržej, Zavrč, Žetale.