Svetovnega dneva čebel, ki ga danes obeležujemo, ne bi bilo, če ne bi bilo Slovencev. Prav mi smo bili pobudniki tega dne in s tem pripravili ves svet do tega, da se posveti tudi najmanjši živalci, brez katere bi bili vedno lačni.
Slovenci smo narod čebelarjev
Po poročanju RTV Slo imamo v Sloveniji največ čebelarjev na število prebivalcev, kar nas znatno razlikuje od preostalih držav. Posebnost pri nas je tudi ta, da imamo svojo avtohtono vrsto čebele, posebno obliko panjev in poslikave panjskih končnic.
Čebelarska mojstrica Marija Sivec je za omenjeni portal pojasnila, da je podvrsta zahodnoevropske medonosne čebele, ki jo imamo v Sloveniji, izjemno delavna in mirno vrsta.
Za 45 gramov medu mora 1150 čebel preleteti 180.250 kilometrov in obiskati 4,5 milijona cvetov.
Čebele niso edine, ki oprašujejo rastline
Med je stranski izdelek, ko čebele oprašujejo rastline, a one niso edine, ki opravljajo to delo. Med 574 vrst divjih čebel sodijo tudi čebele samotarke in čmrlji, ki so obenem tudi boljši opraševalci kot čebele, saj letajo naokrog tudi pri nižjih temperaturah in dežju.
Kljub koristi, ki nam jih naredijo divje čebele, so le-te ogrožene. Zato je pomembno, da se človek zaveda njihove vloge in stori zanje nekaj koristnega. Tako se lahko na prime odreče pesticidov, posadi medovite rastline in loti postavljanja gnezdic. Vse to je možno tudi v mestih, ne le na podeželju.
Čebelarjenje je skrb za živali
Marija Sivec je poudarila, da je pobiranje meda le pika i pri čebelarjenju. Pri tem opravilu gre v glavnem za skrb za živali. “Pri čebelah ne smeš ničesar zamuditi, kar mora biti narejeno danes, mora biti danes, jutri je že prepozno,” je pojasnila.
Čebele, divje in medonosne človeku zagotavlja preživetje. Več kot 80 odstotkov kmetijskih rastlin je namreč odvisnih od njih.
