Državna volilna komisija (DVK) je na današnji seji potrjevala izid referenduma, na katerem so volivci odločali o usodi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob tem se je opredelila do ugovora društva Srebrne niti, ki je predlagala ponovitev glasovanja.
Na referendumu so volivci zakon zavrnili
Glede na za zdaj še neuradne izide referendumskega glasovanja, ki je potekalo 23. novembra, so volivci zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zavrnili. Proti je glasovalo 370.802 oziroma 53,44 odstotka volivcev, za pa 323.047 oziroma 46,56 odstotka volivcev. Hkrati so nasprotniki zakona dosegli tudi zavrnitveni kvorum. Volilna udeležba je bila 41,08-odstotna.
Ugovor zaradi vpletanja zunanjih organizacij
V združenju so ob vložitvi ugovora opozorili, da so v referendumski kampanji sodelovale Katoliška cerkev in zdravniške organizacije, ki se niso registrirale kot organizator kampanje, kar je sicer po zakonu o volilni in referendumski kampanji obvezno. Poleg tega so po njihovem mnenju nasprotniki zakona z neresnicami izkrivljali dejansko stanje, kar da je vplivalo na referendumski izid. V Srebrni niti predlagajo, da se referendum razveljavi in izvede ponovno glasovanje.
Vsi ugovori so zavrženi
Kot poroča STA, je državna volilna komisija (DVK) danes na seji zavrgla tako ugovora združenja Srebrna nit in volivca Bogdana Biščaka, ki sta prispela po referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pojasnili so, da niso pristojni za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in o domnevnem nepravilnem financiranju.
Ugovor združenja so zavrgli tudi, ker ga lahko vloži le posamezna volivka ali volivec, je po sprejeti odločitvi DVK novinarjem povedal predsednik DVK Peter Golob. Prav tako je DVK po njegovih besedah zavrgla še en ugovor Srebrne niti in več posameznikov, kot razlog za zavrženje pa navedla, da je na DVK prispel po poteku roka.
Zoper sklep volilne komisije se lahko vloži tožba
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi, ki je bil spremenjen marca 2024, določa, da lahko vsak volivec v 10 dneh po izvedbi referenduma vloži ugovor pri DVK, in sicer zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov, nepravilnosti v kampanji ali nepravilnosti, ki so v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka. Zoper sklep DVK je mogoče vložiti tožbo na vrhovno sodišče.
Bogdan Biščak je novinarjem povedal, da bo to tožbo tudi vložil. "Imam 15 dni časa, verjetno jo bom vložil zadnji dan," je dodal za STA. Sicer pa je izrazil veliko presenečenje, da je DVK ugotovila, da ni pristojna za odločanje o nepravilnostih v referendumski kampanji in njenem financiranju. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi namreč v drugem odstavku 51. člena izrecno navaja, da je ugovor možno vložiti zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, je poudaril.
Zmaga čista kot solza
Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc pa je v izjavi še pred sejo DVK dejal, da "nekateri še vedno ne spoštujejo volje ljudi". Po njegovem mnenju je bila "zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev na referendumu čista kot solza". "Če ne spoštujemo izidov volitev in referendumov, je ogrožen celotni slovenski politični in pravni sistem," je opomnil.
Pobudnica referenduma Metka Zevnik je dodala:
"Pravica in resnica sta na naši strani. Če bo drugače, potem nimamo več pravnega sistema."
Izid referenduma je dokončen
DVK je danes potrdila izid referenduma, ki je bil 23. novembra in na katerem so volivci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Proti zakonu je glasovalo 370.802 volivk in volivcev oziroma 53,44 odstotka, za zakon pa 323.047 volivk in volivcev oziroma 46,56 odstotka.
