Tik pred začetkom zimskih šolskih počitnic za vzhodni del Slovenije se danes po srednjih šolah in fakultetah začenjajo letošnji informativni dnevi, ki bodo potekali tudi jutri. Zagotovo prehod iz osnovne v srednjo šolo velja za eno največjih prelomnic v življenju, saj je povezan s pomembno odločitvijo o nadaljnji karierni poti. S kariernimi prehodi se sicer posameznik v življenju sreča večkrat (prehod iz izobraževanja na trg dela, prehodi med zaposlitvami in poklici, prehod v upokojitev ... ). Koliko in kateri prehod zanj predstavlja največjo prelomnico, pa je seveda odvisno od posameznika in njegove življenjske situacije.

V času, ko bodo morali osnovnošolci sprejeti odločitev o svoji nadaljnji poti, smo se pogovarjali mag. Bernardom Memonom, vodjo Območne službe Maribor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. 

Na osnovi česa naj se osnovnošolci odločijo za srednjo šolo? So to zgolj njihove želje ali je potrebno upoštevati tudi trenutno stanje na trgu dela (izbrati tiste poklice, kjer je več možnosti za zaposlitev)?

Mladim običajno svetujemo, da pri odločanju o nadaljnji karierni poti poleg želja upoštevajo tudi svoje interese, kompetence in druge lastnosti kot tudi trende na trgu dela, na podlagi katerih se da predvidevati zaposljivost posameznih poklicnih področij v bližnji prihodnosti.

Kakšno je trenutno stanje na trgu dela? Po katerih poklicih je s strani delodajalcev največ povpraševanja?

V zadnjih letih so na trgu dela prisotne ugodne razmere, ki se postopoma umirjajo. Brezposelnost se še naprej zmanjšuje, vendar počasneje kot v preteklih letih, število delovno aktivnih prebivalcev dosega najvišje vrednosti. Navkljub večjemu številu prijav brezposelnih oseb v lanskem letu, je brezposelnost junija 2024 dosegla novo najnižjo raven (43.369 brezposelnih). Zaradi bolj negotovih gospodarskih razmer so se lani v večjem številu prijavljali presežni delavci in brezposelni zaradi stečajev, več je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, manj pa prijav brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, manj je bilo tudi zaposlitev brezposelnih oseb kot v letu 2023.

Konec decembra 2024 je bilo v Sloveniji registriranih 47.038 brezposelnih oseb, kar je za 1.315 oseb oz. 2,7 odstotkov manj kot decembra 2023. V primerjavi s predhodnim mesecem (november 2024) se je registrirana brezposelnost zvišala za 1.329 oseb oz. 2,9 odstotkov. Za jesenske mesece je značilno vsakoletno sezonsko povečevanje brezposelnosti zaradi povečanega priliva večjega števila iskalcev prve zaposlitve po končanem izobraževanju, predvsem v oktobru, v decembru in januarju pa je rast brezposelnosti predvsem posledica večjega števila prijav brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas in prijav presežnih delavcev, kot tudi skromnejšega zaposlovanja ob koncu leta.

Delodajalci se kljub nekoliko manjšemu številu sporočenih potreb po delavcih še vedno srečujejo s težavami pri iskanju ustreznega kadra, kar potrjujejo tudi izsledki zadnje naše raziskave Napovednik zaposlovanja (jesen 2024), kjer je skoraj polovica delodajalcev (49,6 odstotkov) sporočila, da so se v preteklih šestih mesecih soočali s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev. Ob pomanjkanju nekaterih kadrov na trgu dela neskladja na trgu dela poglabljajo še pomanjkanje ustreznih znanj, kompetenc in veščin kandidatov za zaposlitev.

V letu 2024 so delodajalci Zavodu RS za zaposlovanje sporočili 157.384 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ... v uradih, hotelih in drugih ustanovah (8067), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. (drugje nerazvrščeno) (7936), delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah (7000), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (4183), strokovni sodelavci za zdravstveno nego (3898), usmerjevalci in raznašalci ... (3869), strokovnjaki za zdravstveno nego (3825), vzgojitelji in pomočniki vzg. predšolskih otrok (3631), predmetni učitelji v osnovnih šolah (3316), kuhinjski pomočniki (3252), strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov (3136), učitelji razrednega pouka (3103), delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah (2918), skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo (2896).

Skoraj polovica anketiranih delodajalcev (49,8 odstotkov) pričakuje težave z iskanjem kadra tudi v prihodnje, še posebej v dejavnosti gostinstva (skoraj 70 odstotkov), zdravstva in socialnega varstva ter v dejavnosti izobraževanja. Delodajalci za prvo polovico leta 2025 napovedujejo 1,4-odstotno rast zaposlenosti, pri tem pa predvidevajo približno 28,5 tisoč zaposlitev.

Najpogosteje bodo povpraševali po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcih, varilcih, poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, elektroinštalaterjih, čistilcih, strežnikih, gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, natakarjih ter kuharjih.

Prav tako rezultati druge raziskave, imenovane Poklicni barometer, ki jo letno izvajamo na Zavodu RS za zaposlovanje z namenom ocenjevanja razmerja med ponudbo in povpraševanjem po poklicih v prihodnjem letu, še naprej napovedujejo primanjkljaj kadra v šolstvu (različne skupine učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalni delavci, pa tudi vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v vrtcih), zdravstvu (zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti, tudi osebni asistenti, socialni oskrbovalci) ter v različnih skupinah strokovnjakov (inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarji, strokovnjaki za računovodstvo in revizijo).

Ali se današnje generacije otrok še vedno v veliki meri odločajo za gimnazijske programe ali za poklicno usmerjene srednje šole?

Po podatkih vprašalnika o poklicni poti, ki ga vsako leto pošiljamo učencem devetih razredov na osnovnih šolah, se je interes za vpis na gimnazije znižal v primerjavi z lanskoletnimi podatki za 2 odstotka (delež namere za vpis v gimnazije je v 2025 v populaciji devetošolcev 32-odstoten), interes vpisa na srednje poklicno izobraževanje se je zvišal za 3 odstotke, interes vpisa na srednje strokovno izobraževanje pa je ostal na enakem nivoju kot lani.

Kako naj osnovnošolci kar najbolje izkoristijo informativne dneve? Kaj jim svetujete? 

Osnovnošolcem svetujemo, da se informativnih dni udeležijo in pridobijo čim več informacij neposredno od predstavnikov srednjih šol, za katere vpis se zanimajo.

Ali je pri izbiri srednje šole mogoč 'popravni izpit'? (Če se izkaže, da odločitev ni bila prava)?

Prehodi med srednjimi šolami so mogoči, a so podrobnosti in pogoji odvisni od primera do primera.

Kateri so najpomembnejši datumi, ki jih v nadaljevanju devetošolci nikakor ne smejo zamuditi?

Te podatke objavlja pristojno ministrstvo v rubriki »Vpis v srednje šole«. Z vidika pristojnosti Zavoda za zaposlovanje RS pa je potrebno poudariti, da zavod vsako leto organizira več kariernih in zaposlitvenih sejmov na celotnem območju Slovenije, kjer se lahko mladi seznanijo s posameznimi poklici in šolskimi ustanovami (program izobraževanja, metode dela na posamezni srednji šoli, možnosti zaposlovanja v prihodnje...). Na območju Maribora bosta tako v letu 2025 organizirana dva večja dogodka: zaposlitveno karierni sejem, ki se bo odvijal 15. maja v Dvorani Tabor v Mariboru in karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, ki se bo odvijal 12. in 13. novembra v dvorani Leona Štuklja v Mariboru, kjer se osnovnošolci in dijaki seznanijo z možnostmi odločanja za nadaljnjo karierno pot. Predstavijo se tudi storitve zavoda, opravi se seznanitev mladih z možnostmi za nadaljnji karierni razvoj, osveščanje staršev in šolskih svetovalnih delavcev o pomeni karierne orientacije ter seznanitev s storitvami zavoda, ki so namenjene šolajoči mladini.