Zdravstveno osebje v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji je po več mesecih nenehnega soočanja s covidom-19 izčrpano, je pred dnevi na tiskovni konferenci opozoril strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Matjaž Vogrin. V njihovi ustanovi je bilo prejšnji teden odsotnih z dela 887 od okoli 3000 zaposlenih, številni zaradi izgorelosti. Kadrovski primanjkljaj je v vseh zdravstvenih ustanovah iz dneva v dan večji.

“Zdravstveno osebje v vseh bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji je na robu izčrpanosti,” je tedaj opozoril Vogrin in javnost ponovno pozval k upoštevanju zaščitnih ukrepov, drugače bolnišnice ne bodo zdržale priliva bolnikov. S pomanjkanjem kadra se v teh tednih soočajo v vseh zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše, veliko je odstotnosti zaradi okužb, mnogi so doma zaradi varstva otrok. Kot so že večkrat opozorili direktorji zavodov, pri tem ne gre le za denar, temveč za dejstvo, da ljudi preprosto ni na voljo, čeprav iščejo osebje s številnimi razpisi.

S pomanjkanjem kadra se v teh tednih soočajo v vseh zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše, veliko je odstotnosti zaradi okužb, mnogi so doma zaradi varstva otrok. Kot so že večkrat opozorili direktorji zavodov, pri tem ne gre le za denar, temveč za dejstvo, da ljudi preprosto ni na voljo.

Na to že leta opozarjajo v domovih za ostarele, kjer se srečujejo z zastarelimi normativi. Plače so prenizke, delo pa težaško. Težava je tudi v tem, da številni mladi diplomanti iz področja zdravstvene nege in medicine odhajajo v tujino, predvsem v Avstrijo, kjer so boljši pogoji dela in boljše plačilo.

V tujini boljše plačilo, možnost napredovanja in sodobni normativi

“Pri nas se že leta soočamo z odhodom mladih diplomantov v tujino. Mnogi tam vidijo boljšo priložnost za zaslužek, a ne gre zgolj za to. V Avstriji so denimo normativi v domovih za ostarele povsem drugačni, osebja je več, določena medicinska sestra skrbi za manj oskrbovancev. Ob enem imajo zaposleni tudi več možnosti napredovanja in razvoj kariere. Mnogi se ravno zaradi tega odločijo za odhod v tujino, saj imajo več možnosti za razvij in napredek svojega poklica,” razloži Majda Pajnkihar, dekanica Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Zanimanje za študij na njhovi fakulteti je resda izjemno, so med najbolj zaželenimi fakultetami, obenem pa se še vrsto let soočajo z begom mladih diplomantov v tujino.

Trenutno je preko zavoda ali različnih agencij sicer kar nekaj oglasov za prosta delovna mesta v zdravstvu v tujini, predvsem v sosednji Avstriji in Nemčiji. V Gradcu denimo v enem izmed oglasov za diplomirano medicinsko sestro ponujajo minimalno zagotovljeno plačo 2500 evrov bruto ter dodatek za nočno delo. Poleg tega pa obljubljajo še 13. in 14. plačo. Za srednje medicinske sestre in negovalce pa ponujajo okoli 2100 evrov bruto plače brez dodatkov.