V zadnjem obdobju se v Sloveniji velikokrat zatresejo tla. Zadnji potres magnitude 4,3, ki smo ga čutili tudi v Mariboru se je zgodil v noči na 1. februar. Žarišče potresa je bilo sicer v Avstriji, a kot nam pojasni dežurna seizmologinja Agencije za okolje Tamara Jesenko  zaradi bližine državne mreže te potrese štejejo k lokalnim potresom.

V državni mreži potresnih opazovalnic deluje 26 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v podatkovno središče na Agenciji za okolje (ARSO) in rezervno podatkovno središče na observatoriju na Golovcu, oboje v Ljubljani. Mrežo dopolnjuje nekaj dopolnilnih potresnih opazovalnic ter nekaj prenosnih opazovalnic.

Poleg tega se v stvarnem času zbirajo tudi podatki nekaterih tujih potresnih opazovalnic. Predvsem podatki z opazovalnic sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) omogočajo natančnejši izračun potresnih parametrov potresov, nadžarišča katerih so blizu državne meje.

Samo v mesecu januarju so na agenciji zabeležili 30 potresnih sunkov, katere smo čutili v Sloveniji. Žarišča večine močnejših potresov januarja letos je bila na Avstrijskem Koroškem. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so zaznali sunke od magnitude 0,5  pa do zadnjega najmočnejšega potresa z magnitudo 4,5. 

Ali lahko ti manjši potresi napovedujejo prihod večjega?  »Ne. Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov, od katerih skoraj noben ni predhodnik močnejšega potresa. Čeprav je šibek potres lahko predhodnik močnejšega potresa, sam nastanek šibkega potresa še ne napoveduje močnejšega. Kljub relativno velikemu številu šibkih potresov na območju Slovenije je bilo samo nekaj močnejših potresov v zadnjih sto letih, ki so povzročili gmotno škodo,« za Maribor24.si pojasni dežurna seizmologinja in doda, da je bolj ogroženo območje Posočja, Ljubljane in Krško-Brežiško območje. Tu potekajo prelomi, ob katerih so se v preteklosti že zgodili močni potresi. 

Ogroženost Mestne občine Maribor ocenili s srednjo stopnjo

V Službi za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje Mestne občine Maribor  so v primeru potresa pripravili oceno ogroženosti mariborske občine. Območje Mestne občine Maribor po mikro-seizmični rajonizaciji ni enake ogroženosti. Predeli Pohorja in Kozjaka predstavljajo najstabilnejše seizmično področje, kjer je pričakovati potres do VI stopnje MCS/testvice. Urbano naselje lahko zajame sunek do VI stopnje, razen zahodnega dela mesta (Tabor, Pekre Limbuš), prav tako predele Dravskega polja.

[[image_1_article_62896]]

Področje urbanega dela Mestne občine Maribor leži na območju, kjer je pričakovati potres največ do moči VI stopnje po MCS/lestvici. Kljub relativno stabilnim tlem, lahko pričakujemo potresno aktivnost tal, ker se potencialni epicenter z IX. stopnjo nahaja v osrednjem delu Slovenije.

Posledično so stopnjo ogroženosti območja Mestne občine Maribor v načrtu ocenili s srednjo stopnjo.

Močnejši potres malo verjeten, kakšne nevarnosti bi lahko sicer pričakovali

Kljub ocenjeni stopnji ogroženosti je štajerska prestolnica med potresno manj ogroženimi mesti v Sloveniji, strokovnjaki tako na tem področju ne pričakujejo potrese večje moči. »Da bi se zgodil močen potres z žariščem v Mariboru, je verjetnost majhna. Seveda se pa tudi tu čutijo močni potresi z žariščem drugod – Petrinja, Zagreb ...« je za nas dejala Tamara Jesenko.

Ob potresu VII stopnje lahko v Mariboru pričakujemo naslednje poškodbe:

  • neznatno število mrtvih in manjše število lažje poškodovanih
  • okvare na električnem omrežju — prekinitev dobave električne energije in delni izpad omrežja
  • poškodbe na objektih: lažje do 40 odstotkov objektov zgrajenih do 1960, srednje do 35 odstotkov objektov zgrajenih po 1960, porušitve objektov ni pričakovati
  • zmerne poškodbe stanovanjskega fonda in s tem potrebe po začasnih nastanitvenih kapacitetah ter oskrbi
  • problemi z oskrbo pitne vode, zaradi poškodb na vodovodnem omrežju
  • poškodovano plinovodno omrežje
  • poškodovano kanalizacijsko omrežje
  • prekinjeno oz. oteženo odvijanje prometa

Ob morebitnem močnejšem potresu bi bili sicer nevarni predvsem gradbeni objekti v starem mestnem in starih vaških jedrih. Nevarni bi bili tudi komunalni objekti v cestnem telesu, kamor sodijo mostovi, propusti, plinovodno in vodovodno omrežje. Vir nevarnosti bi lahko predstavljali tudi objekti kanalizacije torej kolektorji, črpališča in čistilne naprave. Poškodovali in porušili bi se lahko elektroenergetski objekti in infrastruktura.

Novembra sprejeta resolucija Prehitimo potres

Državni zbor je konec novembra sicer soglasno sprejel resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres. Kot so se strinjale poslanske skupine resolucija pomeni korak k preventivi in ozaveščanju o potresnem tveganju. 

Resolucijo, ki je bila potrjena s 55 glasovi za in nobenim proti, je v imenu vlade predstavil državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je pojasnil, da je resolucija pripravljena z namenom, da se začne postopno, sistematično povečevati potresna odpornost stavbnega fonda, »saj je del stavbnega fonda v Sloveniji neustrezno potresno odporen«. Sprejetje resolucije bo po njegovih navedbah velik korak k sistematičnemu dolgoročnemu zmanjševanju posledic, ki jih bo povzročil potres.

Med cilji resolucije je izpostavil povečanje ozaveščenosti o potresnem tveganju, vzpostavljanje pravnosistemskega okvira za pripravo preventivnih ukrepov, usposabljanje in izobraževanje strokovnjakov s tega področja in pregledovanje potresne odpornosti obstoječega stavbnega fonda.

»Resolucija predstavlja pomemben dokument na tem področju, saj je usmerjen v preventivo,« je poudaril in dodal, da bo Slovenija s sprejemom resolucije prva in edina država v širšem, ne le v evropskem prostoru, ki bo imela takšen strateški dokument.

Franc Props je v imenu poslanske skupine Svoboda dejal, da pozdravljajo dejstvo, da resolucija opredeljuje konkretne ukrepe, med katerimi je izpostavil vzpostavitev evidence potresne odpornosti stavb in sanacijske oziroma akcijske programe za zmanjšanje potresnega tveganja. »Krepitev potresne varnosti v Sloveniji je dolgoročen projekt, za katerim morajo stati ciljno usmerjeni operativni akti, katerih implementacija se ne sme pretrgati z vsakokratno vlado,« je dejal.

Ozaveščenost o potresni ogroženosti nezadostna

Da večja potresna odpornost stavb zmanjšuje možnost nastajanja verižnih nesreč ob poškodbah stavb, pa je dejala Tatjana Greif (Levica). Prav tako po njihovem mnenju potresna utrditev obstoječih stavb pomeni, da država ravna po načelu krožnega gospodarstva.

»Moramo imeti zastavljene ukrepe, kako in na kakšen način bomo prišli do tega, da bomo lahko čez nekaj let v poročilih in tudi v analizah prebirali ugotovitve, da v Sloveniji stavbe postajajo potresno varne," je poudaril Predrag Baković (SD). Ob tem je izrazil prepričanje, da je predlog resolucije korak k temu, da "nas v prihodnje potres ne prehiti oziroma da bomo nanj kar najbolje pripravljeni«.

Da je ozaveščenost ljudi o potresni ogroženosti v Sloveniji nezadostna, po navedbah Janeza Žaklja menijo tudi v NSi. Ob tem so vlado pozvali, »da pristopi k operacionalizaciji akcijskih načrtov«, ki zajemajo ozaveščanje, vzpostavljanje ustreznega pravnosistemskega okvirja, usposabljanje strokovnjakov, pregledovanje in vzpostavitev evidenc o stopnji potresne odpornosti stavb.