Vsi, ki želijo pridobiti pravico do dolgotrajne oskrbe na domu v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, lahko od danes naprej oddajo vlogo na vstopni točki, torej pri pristojnem centru za socialno delo. Dolgotrajna oskrba na domu je pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki jo uporabnik prejema v svojem domu. Izvajati se bo začela 1. julija.

Kaj bo pripadalo uporabnikom?

Uporabnik bo na domu prejemal storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter zdravstveno nego, povezano z osnovnimi dnevnimi opravili. Upravičenec v prvi kategoriji bo mesečno prejel 20 ur dolgotrajne oskrbe, v peti kategoriji pa 110 ur, so navedli na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Storitve dolgotrajne oskrbe bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevek za to zavarovanje bo treba začeti plačevati s 1. julijem.

Vsak upravičenec, ki bo izbral dolgotrajno oskrbo na domu, bo poleg tega upravičen do storitev e-oskrbe in storitev za krepitev ter ohranjanje samostojnosti, glede na kategorijo, v katero bo uvrščen. Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo, ki uporabniku omogočajo večjo samostojnost in varnost v domačem okolju. Sofinancirajo se v višini 25 evrov mesečno na posameznega uporabnika.

Poleg tega uporabniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe na njegovem domu.

Sodobni podporni sistemi e-oskrbe

Sodobni podporni sistemi e-oskrbe vključujejo različne pametne tehnologije, dostopne 24 ur na dan. Mednje sodijo osebni alarmi, ki se sprožijo ob neželenem dogodku, okoljski senzorji za zaznavanje dima ali puščanja plina, naprave za podporo mobilnosti, kot je detektor padca, ter GPS-sistem za določanje lokacije oziroma sledenje. Te naprave so lahko povezane z asistenčnim centrom, ki 24 ur na dan zagotavlja odziv na alarme, ali z mobilnim telefonom formalnega ali neformalnega oskrbovalca.

S storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti želijo preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja upravičenca in zmanjšati potrebe po nadaljnji pomoči. Te storitve izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi. Med drugim vključujejo psihosocialno podporo, postdiagnostično podporo osebam s sindromom demence ter svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.

Sofinanciranje občin

Uporabnik z odobreno pravico do dolgotrajne oskrbe na domu bo lahko prejemal tudi socialnovarstveno storitev pomoč na domu, ki je v pristojnosti občin. Občina izbere izvajalca, ki storitev izvaja v okviru mreže javne službe – bodisi javni zavod bodisi koncesionar. Občine storitev sofinancirajo najmanj v višini 50 % celotnih stroškov, povprečno pa več kot 70 %. Povprečna cena storitve znaša med pet in šest evrov na uro.

Register zasebnikov in pravnih oseb, ki izvajajo pomoč družini na domu, je objavljen na tej spletni strani. Poleg tega bo lahko uporabnik z omenjeno pravico koristil tudi plačljivo storitev socialnega servisa.

Zadnji dve pravici po Zakonu o dolgotrajni oskrbi bosta dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek, izvajati pa se bosta začeli 1. decembra.