Konec lanskega leta je na delo v drugo občino odhajalo približno 511.800 delovno aktivnih, kar pomeni, da je bila vsaka druga delovno aktivna oseba medobčinski delovni migrant. Med vsemi občinami je bilo samo 33 takšnih, v katerih je bilo delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev občine, je danes objavil državni statistični urad.

Katere so izrazito delovne občine?

Med t. i. izrazito delovne občine se uvrščajo tiste, v katerih je število delovnih mest najmanj za 16 odstotkov večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, kar pomeni, da imajo presežek delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 19, kar je enako kot leto prej.

Posebej izstopa občina Trzin

Med temi občinami je tudi leta 2025 posebej izstopala občina Trzin, ki je imela približno 3,5-krat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih je prihajalo na delo v to občino okoli 5500 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1320 delovno aktivnih prebivalcev.

Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Murska Sobota, Ljubljana in Odranci.

V katerih občinah je primanjkljaj delovnih mest?

Izrazito bivalne občine so medtem tiste, v katerih je delež delovnih mest v primerjavi s številom delovno aktivnih prebivalcev manjši od 36 odstotkov, kar pomeni, da imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 28, to je ena manj kot v predhodnem letu. V to kategorijo so razvrščene predvsem manjše občine, pri katerih nobena nima več kot 3000 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa imajo manj kot 1000.

Najbolj obremenjeno je glavno mesto, število pa se še kar povečuje

Delovne migracije po navedbah statističnega urada običajno potekajo v obeh smereh - iz občine in v občino. Z delovnimi migracijami v obeh smereh je še naprej najbolj obremenjena občina Ljubljana, kamor dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih prihaja na delo skoraj 142.400 oseb (približno 800 več kot leto prej) iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.700 (približno 350 več) njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova sta lani obsegala okoli 168.100 delovno aktivnih.

Po obsegu migracij, upoštevajoč oba tokova, so enako kot leto prej sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

Manj je delovnih migracij med regijami

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami pa so manj številne. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 208.800 ali 22,6 odstotka delovno aktivnega prebivalstva (skoraj 1500 tovrstnih migrantov več kot leto prej).

Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih devetih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Lani je ta presežek znašal 32,5 odstotka, kar pomeni, da je bilo v omenjeni regiji za približno 83.000 delovnih mest več, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej regiji.

Manj čezmejnih delovnih migrantov

Statistiki so sporočili še, da je ob koncu prejšnjega leta v Sloveniji delalo približno 6300 tujcev čezmejnih delovnih migrantov, kar je 325 manj kot leto pred tem. Tuji dnevni migranti so državljani sosednjih držav, ki delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča.

Slovenija kot ciljna država za opravljanje dela ni tako zanimiva med Avstrijci in Madžari, Italijanov pa je bilo približno 870. Največ tujcev dnevno prihaja na delo v Slovenijo iz sosednje Hrvaške, približno 5100.

STA