Integracija priseljencev v Sloveniji postaja vse pomembnejša zaradi demografskih sprememb in potreb trga dela. Po podatkih SURS je 1. julija 2025 v Sloveniji živelo 218.276 tujih državljanov, kar predstavlja 10,2 odstotka prebivalstva, večina pa jih prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. Prebivalec Slovenije je po mednarodni definiciji vsak, ki v državi prebiva ali namerava prebivati vsaj eno leto, ne glede na državljanstvo.
Med delovno aktivnim prebivalstvom skoraj 150.000 tujih državljanov
Na trgu dela je močno prisotna tudi tuja delovna sila. Med delovno aktivnim prebivalstvom brez kmetov je skoraj 150.000 tujih državljanov, kar kaže na njihov pomemben prispevek k delovanju gospodarstva. Hkrati je po podatkih ministrstva nekaj več kot 15.000 tujcev upravičenih do denarne socialne pomoči, kar odpira vprašanja uravnoteženja socialne varnosti in vključevanja na trg dela.
Kako jih integriramo?
Pomembno vlogo pri vključevanju ima Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki državljanom tretjih držav zagotavlja 180-urni program učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Poleg tega omogoča brezplačne preizkuse znanja slovenščine na različnih ravneh ter jezikovne programe tudi za družinske člane. Od leta 2025 tujcem dodatno pomagajo informacijska središča in medkulturni mediatorji v več slovenskih mestih, ki olajšujejo stik z javnimi institucijami.
Več lahko preberete na Slo24.si: Kako priseljenci spreminjajo slovenski trg dela?
Posebna skrb je namenjena prosilcem za mednarodno zaščito in ranljivim skupinam. Osebe s priznanim statusom imajo pravico do zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja ter pomoči pri zaposlovanju, lahko pa sklenejo tudi pogodbo o integracijskih aktivnostih. Ta vključuje nastanitev, brezplačno učenje jezika ter kritje stroškov za vrednotenje izobrazbe. Slovenija tako prevzema odgovornost za ustvarjanje pogojev za vključevanje, hkrati pa poudarja, da so za uspešno sobivanje ključni znanje jezika, aktivna vključenost in prevzemanje dolžnosti ob pravicah.
