Evropa se sooča z nevarnim vročinskim valom, ki bi lahko po ocenah strokovnjakov v nekaj dneh zahteval več kot 4.500 življenj. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bodo zaradi podnebnih sprememb takšni vročinski ekstremi vse pogostejši in bolj smrtonosni. Med najbolj ogroženimi državami je tudi Slovenija.
Slovenija med najbolj izpostavljenimi
Statistik Pierre Masselot z londonske šole za higieno in tropsko medicino opozarja, da bosta torek in sreda najbolj kritična dneva. Poleg Slovenije naj bi bile najbolj prizadete še Hrvaška, Italija in Luksemburg. Številke so zaskrbljujoče, saj vročina v Evropi vsako leto terja prek 175.000 življenj.
WHO: Vročinski valovi niso več izjema
»Ni več vprašanje, ali bomo imeli vročinski val, ampak koliko jih bomo imeli in kako dolgo bodo trajali,« je izpostavila Marisol Yglesias Gonzalez iz WHO. Ob tem opozarja, da bodo vročinski valovi zaradi fosilnih goriv in podnebnih sprememb še intenzivnejši in pogostejši.
Pozornost na ranljive skupine
Posebno pozorni morajo biti starejši, nosečnice, kronični bolniki, gradbeni delavci ter tisti, ki jemljejo zdravila, kot so antidepresivi ali zdravila za krvni tlak. Priporočila WHO vključujejo izogibanje soncu, redno hidracijo, ohranjanje hladnih prostorov ter skrb za ranljive ljudi v skupnosti.
Slovenija ni pripravljena
Vročinski valovi niso več le meteorološka težava, temveč postajajo javnozdravstveni problem. Po podatkih WHO ima le 21 od 57 držav v Evropi načrt za ukrepanje ob ekstremni vročini, med njimi le 14 članic EU. Slovenija je med državami, kjer sistemska pripravljenost ostaja vprašljiva.
Prihodnost prinaša še hujše razmere
WHO napoveduje nova priporočila za zaščito prebivalcev pred vročino, usmerjena na lokalno in mestno raven. Poudarjajo, da je ključno pravočasno ukrepanje – pripravljenost na vročinske valove lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
