Vrhovno sodišče je pričelo obravnavo tožbe, s katero vlagatelji izpodbijajo veljavnost izida lanskega referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pred obravnavo se je pred sodiščem zbralo okoli 100 nasprotnikov zakona, ki menijo, da mora sodišče spoštovati voljo ljudi.
Potrebno je spoštovati voljo ljudi
Predstavniki koalicije nasprotnikov zakona o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pod vodstvom Aleša Primca, ki so bili tudi pobudniki referenduma, so danes pred sodiščem opozorili, da je več kot 53 odstotkov udeležencev referenduma zakon zavrnilo. Po mnenju Primca bi bila razveljavitev "kraja referendumskega rezultata". "Referenduma se ne razveljavlja, volja ljudi se spoštuje in pika," je zatrdil danes pred začetkom obravnave na sodišču. Referendum so sicer zahtevali med drugim zato, ker so ocenjevali, da zakon dopušča preveč zlorab.
Razveljavitev bi bila »škandalozna«
Primc je danes ocenil, da bi bila razveljavitev referenduma "škandalozna" in slaba za slovensko demokracijo. Če se to zgodi, pa pričakuje nov referendum, na katerem pa bodo ljudje tokrat nastopili tako proti pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kot proti "krivičnemu sodstvu in zlorabam v pravosodju". Okoli 50 podpornikov koalicije je s shoda odšlo v sodno stavbo, kjer spremljajo današnjo javno obravnavo vrhovnega sodišča.
Odvetnik koalicije nasprotnikov zakona Klemen Golob je v izjavi za medije ocenil, da je vložena tožba absurdna, ker zelo grobo posega v demokratično, svobodno in jasno izjavljeno voljo ljudstva na referendumu. "Tega sodišče ne bi smelo dopustiti in jaz tudi upam in pričakujem, da kakršnegakoli posega v ta referendum ne bo," je dejal.
Zagovornike zakona zmotilo vmešavanje zdravnikov in Katoliške cerkve
Tožbo so vložili Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič po tistem, ko Državna volilna komisija ni ugodila njihovemu ugovoru na potrditev referendumskega izida. Skupina državljanov namreč zahteva razveljavitev glasovanja in izvedbo novega referenduma, ki bi potekal "v poštenih in zakonitih pogojih".
Omenjeno skupino je med drugim zmotilo, da so se v predreferendumski kampanji glede referendumskega vprašanja izrekali zdravniška združenja in Katoliška cerkev v Sloveniji, ne da bi se pri tem prijavili kot organizatorji volilne kampanje.
Če se referendum ne razveljavi, bo to odprlo vrata lobističnim skupinam
Eden od vlagateljev tožbe Bogdan Biščak je v izjavi za medije po obravnavi dejal, da če sodišče tega referenduma ne bo razveljavilo, bo s tem dalo zeleno luč lobističnim skupinam z veliko denarja, da se kot neregistrirane vključijo v kampanje ter se s tem izognejo finančnim in drugim omejitvam, ki omejujejo organizatorje kampanj. "Kampanje bodo s tem postale izrazito nepoštene, ker se bo to nadaljevalo v vse večjem obsegu," je ocenil Biščak.
Sodišče je v preteklosti že razveljavilo referendum
Vrhovno sodišče je sicer v letu 2018 razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru Divača-Koper iz lanskega septembra. Takrat je bilo sporno, da je vlada s proračunskimi sredstvi financirala referendumsko kampanjo, v kateri je zagovarjala le vladno rešitev. Vrhovno sodišče naj bi dokončno odločitev sprejelo v 14 dneh.
