Po večletnih prizadevanjih so zaposleni v Slovenski vojski dosegli, da se pripravljenost na delovnem mestu ali določenem kraju šteje v delovni čas, kar pomeni, da zaposlenim za ta čas pripada plačilo kot za redno delo, torej 100-odstotkov urne postavke.
Plačevanje pripravljenosti na določenem kraju ali delovnem mestu je bilo v preteklosti predmet več sodnih sporov, ki jih je sprožil Sindikat vojakov Slovenije. Julija 2021 mu je pritrdilo Sodišče EU, marca 2022 tudi slovensko vrhovno sodišče.
Več sto vojakov se je nato odločilo za tožbe za 100-odstotno plačilo opravljenih ur pripravljenosti, predvsem za varovanje meje in stražo. Za te ure so namreč od leta 2018 dobili plačilo v višini 50 oz. pred tem 20 odstotkov osnovne plače.
Pripravljenost na domu ostaja v višini 20 odstotkov urne postavke
Po novi kolektivni pogodbi za javni sektor, ki je bila sprejeta v sklopu preoblikovanja plačnega sistema javnih uslužbencev, se pripravljenost na določenem kraju šteje v delovni čas. Pripravljenost na domu pa ostaja plačana v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, so za STA pojasnili na ministrstvu za obrambo.
Tožbe za 100-odstotno plačilo opravljenih ur pripravljenosti, ki so jih opravili na delovnem mestu ali določenem kraju, je po navedbah ministrstva doslej vložilo 1610 pripadnikov Slovenske vojske. Doslej je bilo rešenih najmanj 247 tožb, pri čemer na ministrstvu pojasnjujejo, da se podatki vnašajo z zamikom, ko potečejo vsi roki in je tudi izvedeno izplačilo.
Slabih 800.000 evrov sodnih poravnav
Na ministrstvu si prizadevajo, da se vsi spori zaključijo s poravnavo, upoštevajoč sodno prakso. Okvirni znesek dosedanjih sodnih poravnav pa po njihovih navedbah skupaj znaša 786.915,37 evra.
Pri tem so pojasnili, da so pri straži in varovanju državne meje do 31. decembra 2024 dolžni izplačati 100 odstotkov urne postavke, pri usposabljanjih in vajah pa ne. Glede varovanja državne meje in varovanja objektov oz. straže se je namreč kljub njihovim pojasnilom in nasprotovanju razvila sodna praksa, da ti dve dejavnosti ne sodita pod izjeme od evropske direktive o določenih vidikih organizacije delovnega časa. Glede vaj in usposabljanj pa gredo odločitve sodišč večinoma v smeri, da gre za izjemo od omenjene direktive, so še izpostavili.
