Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije dnevno v Sloveniji nastane približno 160 litrov komunalne odpadne vode na prebivalca. “To je odpadna voda, ki nastaja v gospodinjstvih zaradi rabe vode v sanitarijah, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Med komunalno odpadno vodo sodijo tudi odpadne vode, ki so po sestavi in nastanku podobne vodi po uporabi v gospodinjstvu, kot so na primer odpadne vode iz industrije ter mešanice industrijske, padavinske in komunalne odpadne vode,” pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Ta voda bi bila brez postopkov čiščenja prekomerno breme za vodno okolje, tla ali podzemlje.
Komunalne čistilne naprave (KČN) so namenjene obdelavi komunalne odpadne vode z namenom zmanjšanja njenega vpliva na okolje. Čiščenje odpadnih voda poteka na osnovi fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov. Pri primarni stopnji čiščenja odpadnih voda se odstrani lahko usedljive in plavajoče snovi.
Katera vzorčna mesta so bila izbrana?
V minulem letu so na ARSO izvedli operativni monitoring splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti za vrednotenje ekološkega stanja na vodotokih za iztoki iz komunalnih čistilnih naprav.
Za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov so bile izbrane komunalne čistilne naprave z iztokom odpadne vode neposredno v površinsko vodo, ki so v obdobju 2013-2017 vsaj trikrat poročale o preseženih mejnih vrednostih obratovalnega monitoringa. Monitoring splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti je bil izveden na 26 vzorčnih mestih, ki se nahajajo na 17 različnih vodnih telesih.
Za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov so bile izbrane komunalne čistilne naprave z iztokom odpadne vode neposredno v površinsko vodo, ki so v obdobju 2013-2017 vsaj trikrat poročale o preseženih mejnih vrednostih obratovalnega monitoringa.
Vsa vzorčna mesta se nahajajo vsaj 200 metrov dolvodno od iztoka komunalne čistilne naprave s čimer je zagotovljena cona premešanja. Spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov sicer ni bilo izvedeno za KČN Pernica, Šentilj-meja, Col in Volče, kjer zaradi terenskih razmer ni bilo mogoče vzpostaviti reprezentativnega vzorčnega mesta.
Vir: ARSO
Povišane vrednosti na dveh mestih
Kot lahko beremo v poročilu, se izmed 26 vzorčnih mest izbranih za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov, osem uvršča v zmerno ekološko stanje na podlagi parametra celotni fosfor. Povišane vrednosti celotnega fosforja (>0,2 mg P/L) so bile izmerjene tudi na dveh vzorčnih mestih, ki nimata določenega ekološkega tipa in ocene ekološkega stanja ni možno podati.
“Pričakovali smo, da bo ekološko stanje na podlagi hranil dobro ali zelo dobro na vzorčnih mestih za komunalnimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja. V programu monitoringa so bila vzpostavljena vzorčna mesta za štirimi komunalnimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja, od tega se dve vzorčni mesti uvrščata v zmerno ekološko stanje na podlagi parametra celotni fosfor. Izstopa vzorčno mesto Boračevski potok – Radenci (za komunalno čistilno napravo Radenci), kjer so bile izmerjene vrednosti celotnega fosforja med 1,6 in 4,6 mg P/L, mejna vrednost za dobro ekološko stanje za pripadajoč ekološki tip je 0,15 mg P/L,” so sporočili.
Vir: ARSO
Rezultati monitoringa so pokazali najslabše stanje v severovzhodni Sloveniji, kjer so vodotoki zaradi kmetijstva že sicer prekomerno obremenjeni z organskimi snovmi in hranili. Za natančnejšo določitev vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov v letu 2020 ponavljajo celoletni monitoring na vodotokih, kjer je bilo pod iztokom iz komunalne čistilne naprave ugotovljeno zmerno ekološko stanje.
Na teh vodotokih izvajajo dodatni monitoring nad iztokom komunalne čistilne naprave v vodotok, da bodo lažje ovrednotili dejanski vpliv komunalne čistilne naprave na ekološko stanje vodotoka.
