Predloga proračunov za leti 2025 in 2026 po besedah premierja Roberta Goloba ohranjata prioritete te vlade, to so zdravstvo, znanje, inovacije in gospodarstvo ter varnost in odpornost. "Ne zmanjšujemo sredstev za obnovo po poplavah, ne ustavljamo se takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme," je dejal v predstavitvi v DZ.

V teh proračunih predvidena sredstva za vse reforme

Vse naštete prioritete je vlada kljub zaostrenim fiskalnim pogojem po njegovih besedah uspešno vključila v predlog proračunov za leti 2025 in 2026. Za plačno reformo bo šlo denimo v naslednjih letih dodatnih 1,4 milijarde evrov, za obnovo po poplavah je v posebnem skladu že zbranih 200 milijonov evrov, za izgradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj je prvič v zgodovini v enem letu na voljo 100 milijonov evrov. "Za vse reforme, ki jih imamo predvidene, so predvidena sredstva v teh proračunih," je dejal.

Pri tem je kot tisto od prioritet, kjer se izvajajo največje spremembe in največje investicije, izpostavil zdravstvo. "Smo na dobri poti, kar dokazuje tudi to, da imamo vsak dan večjo podporo iz samega zdravstva, tudi izvajalcev medicinskih storitev in koncesionarjev," je dejal. Poudaril je, da uspeva Sloveniji primanjkljaj kljub vsem reformam in dodatnim sredstvom zanje skozi leta zmanjševati. Na to bi morali biti po ponosni: "V celoti smo usklajeni z novimi fiskalnimi pravili na ravni EU, zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvalijo."

Gospodarska slika Slovenije je po njegovih besedah ravno zaradi proračunskih politik te vlade bistveno boljša kot v marsikateri drugi razviti članici EU in tudi boljša od povprečja EU, pa čeprav smo se v zadnjih dveh letih soočili najprej z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini in nato z obnovo po lanskih avgustovskih poplavah.

"Samo z gospodarsko rastjo lahko zagotavljamo socialno državo in blaginjo za prebivalstvo"

"Samo z gospodarsko rastjo lahko zagotavljamo socialno državo in blaginjo za prebivalstvo, ker to je tisto, čemur je proračun primarno namenjen," je dejal. Ob tem se mu zdi pomembno, da se gospodarske rasti in nizke stopnje brezposelnosti ne financira na račun dodatnega zadolževanja. Delež dolga v BDP skozi leta te vlade ves čas konstantno pada," je dejal.

Za leto 2025 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov in odhodki za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo poraba ostala tudi v letu 2026, medtem ko naj bi se prilivi v proračun povečali za dodatnih 4,5 odstotka.

Podrobneje je te številke v nadaljevanju seje predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, vsebinske razprave pa danes še ne bo, saj bo najprej stekla na sejah zainteresiranih delovnih teles. Te bodo sklicane v prihodnjih dneh in po zaključku postopka naj bi DZ oba proračuna potrdil na novembrski seji.

STA