V oktobrski anketi Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik izvaja Ninamedia, SDS ohranja največjo podporo. Volilo bi jo 23,1 odstotka vprašanih (septembra 22,6 odstotka). Za Gibanje Svoboda bi se odločilo 15,4 odstotka vprašanih (septembra 17,1 odstotka). Anketa tudi kaže, da se posamezni vladni ukrepi še niso odrazili v višji javnomnenjski podpori.

Koga bi volili?

Za SD bi se odločilo 6,6 odstotka vprašanih (septembra 6,3 odstotka). Sledijo stranka Demokrati s 5,6 odstotka (septembra 5,4 odstotka), NSi s 5,3 odstotka (septembra 4,9 odstotka) in Levica s 4,9 odstotki (septembra pet odstotkov).

Za zunajparlamentarno stranko Vesna bi glasovalo 1,1 odstotka vprašanih (septembra odstotek), za SLS pa 0,9 odstotka vprašanih (septembra 0,7 odstotka). Ostale stranke bi volilo 1,9 odstotka vprašanih. Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 31,4 odstotka vprašanih (septembra 28 odstotkov). Volitev pa se ne bi udeležilo 3,9 odstotka vprašanih (septembra 2,7 odstotka).

Delež ljudi, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, se spet znižuje

Delež ljudi, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, se znižuje tretji mesec zapored. Avgusta je delo vlade kot uspešno ocenilo 41 odstotkov vprašanih, ta mesec jih je 37 odstotkov. Obrnjeno se je zviševal odstotek ljudi, ki menijo, da je vlada neuspešna.

Izračun sedežev v DZ ob upoštevanju glasov opredeljenih anketirancev po navedbah Dnevnika kaže, da bi SDS pripadlo 33 sedežev, Svobodi 22, SD 10, po osem NSi in Demokratom, sedem pa Levici.

Tudi javnomnenjski všečni ukrepi ocenjeni nizko

Posamezni ukrepi, ki jih sprejema vlada, so ocenjeni z nizkimi povprečnimi ocenami - njihove vrednosti se na petstopenjski lestvici gibljejo med 2 in 3. To velja tudi za javnomnenjsko všečen ukrep, kot je uvedba božičnice. Povprečna javnomnenjska ocena tega ukrepa je sicer med vsemi ocenjevanimi ukrepi pričakovano najvišja, a še vedno znaša le 2,78.

Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik izvedla med 13. in 15. oktobrom, v njej pa je sodelovalo 700 anketirancev.

Anketni podatki kažejo, da k nizkim povprečnim ocenam odločilno prispeva velik delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot neuspešno, navaja Dnevnik. Med temi pa spet prevladujejo volivci opozicijskih strank, ki so trenutno v večini.

Pirc Musarjeva še vedno najbolj priljubljena

Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov z nekoliko nižjo oceno ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, pred predsednikom SD in ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, na četrtem mestu je vodja Demokratov Anže Logar, na petem pa evropski poslanec in predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je sedmi, sledi prvak SDS Janez Janša. Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je zdrsnil na 15. mesto, koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko pa na 19. mesto, piše STA.