Ena bo ostala v Celju, novi pa naj bi zrasli v Ljubljani in Mariboru. Koncesije za nove sežigalnicenaj. po novi uredbi, naj bi bile podeljene do leta 2026, postavljene naj bi bile pa v sedmih letih.
Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov predvideva podelitev do treh koncesij za 30 let za obrate, ki bi sprejemali odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki z določenih območij države ter s sežigom proizvajali toploto za daljinsko ogrevanje in hkrati predvidoma tudi elektriko.
V Mariboru bi termično obdelali 50.000 ton odpadkov
Trije obrati bi lahko po pogojih gospodarske javne službe termično obdelali 140.000 ton, skupno pa do 220.000 ton komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji. Skupna količina za obrat v Celju je 40.000 ton, za obrat v Ljubljani 130.000 ton in za obrat v Mariboru 50.000 ton. Kakšen bo v okviru tega delež odpadkov, obdelanih po pogojih gospodarske javne službe, v posameznem obratu, še ni določeno.
Mestna občina Maribor je izrazila pripravljenost za gradnjo objekta na Teznem, ocenjenega na 60 milijonov evrov. Župan Saša Arsenovič je poudaril trajnostne koristi, med drugim dosego samooskrbe in stabilnih stroškov ravnanja z odpadki.
Reševanje sistemske vrzeli
Minister za okolje Bojan Kumer je poudaril, da Slovenija trenutno izvaža več kot 75 % svojih komunalnih odpadkov, kar pomeni odvisnost od tujine in okoljske obremenitve zaradi transporta. Nov sistem bo povečal samozadostnost ter omogočil proizvodnjo toplote in elektrike.
Okoljski standardi in finančni okvir
Uredba zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, skladno z evropskimi okoljskimi pravili. Investicije bodo v domeni občin, a je možno tudi sofinanciranje države. Cene storitev bo za triletno obdobje določila vlada.
Maribor tako postaja ključno središče trajnostnega ravnanja z odpadki in energetske samozadostnosti v Sloveniji.
