Sprejeta strategija vsebuje primere ureditev v drugih evropskih državah, nacionalni zakonodajni okvir, stanje na področju uporabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji in predloge ukrepanja za obdobje 2022-2030.
Dolgoročna vizija strategije je, da bi do leta 2040 Slovenija postala družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne ne bo presegal pet odstotkov, je pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar.
Prvi cilj zmanjšati delež kadilcev
Do leta 2030 pa je po njegovih besedah eden glavnih ciljev zmanjšati delež kadilcev med starejšimi od 15 let iz 23,2 odstotka, kot je znašal delež v letu 2019, na 15 odstotkov. Delež mlajših od 13 let, ki tobak kadijo vsaj enkrat na teden pa si želijo zmanjšati na manj kot odstotek.
Ostali ključni cilji strategije so tudi zmanjšati razširjenost kajenja, uporabe povezanih in drugih nikotinskih izdelkov, neenakosti v kajenju, zmanjšati izpostavljenosti tobačnemu dimu in izboljšati izvajanje zakonodaje.
Zmanjševanje dostopnosti do tobaka
Ukrepi se bodo nanašali na oblikovanje zakonodaje, ki spodbuja nekajenje, zmanjšanje cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov in preprečevanje začetka uporabe tobačnih izdelkov s preventivnimi programi v šolskem okolju in programi za posebej ranljive skupine otrok in mladostnikov. Podpirali bodo tudi delo nevladnih organizacij.
Z ukrepi bodo skušali spodbujati opuščanje kajenja s pripravo nacionalnih smernic in usposabljanjem zdravstvenih delavcev za pomoč pri opuščanju.
Za izvajanje strategije bo ministrstvo pripravilo dveletne izvedbene načrte, učinkovitost strategije pa bodo spremljali z več raziskavami, med drugim na področju razširjenosti uporabe tobačnih proizvodov.
Za zagotavljanje koordinacije in spremljanja uresničevanja ciljev strategije bo skrbela medresorska koordinacijska skupina, ki bo vsaki dve leti pripravila poročilo o uspešnosti izvajanja strategije.
Finančna sredstva za izvajanje strategije bodo zagotovljena iz državnega proračuna, virov EU, sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev proračunov lokalnih skupnosti.
Vse več mladih posega po elektronskih cigaretih
Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da so tobačni izdelki škodljivi za zdravje in da morajo biti zato regulirani in omejeno dostopni. Pojasnila je, da med mladimi že vrsto let opažajo upad tistih, ki kadijo “klasične tobačne izdelke”, a se ob tem veča delež tistih, ki posegajo po novih izdelkih, kot so elektronski cigareti in nikotinske vrečke.
Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje je poudarila, da na ravni Evropske komisije poteka usklajevanje o novi tobačni direktivi, o kateri bi lahko okvirno odločali čez dve leti. Nova strategija bo po njenih besedah med drugim nove tobačne izdelke glede omejevanja dostopnosti izenačila s “klasičnimi”.
