Vlada se je seznanila z osnutkom popravkov prvega in osnutkom drugega protikoronskega zakona. Oba bosta v DZ vložena po nujnem postopku. Premier Janez Janša je na Twitterju zapisal, da bodo z njim omogočili dodatno likvidnost gospodarstvu in določili višjo povprečnino občinam. Po njegovih napovedih bo zakon do torka končan in sprejet na vladi.
Vlada bo obravnavo osnutkov nadaljevala v ponedeljek, so v Ukomu potrdili za STA. Zakona bosta po načrtih vlade sprejeta v DZ še pred koncem meseca.
Vlada bo zakona poslala v DZ po nujnem postopku, saj je treba nemudoma zagotoviti sredstva za izvajanje ukrepov za zajezitev širjenja epidemije novega koronavirusa in zmanjšanje njenega učinka na gospodarstvo, so sporočili iz Ukoma.
Kot so v sporočilu po seji vlade še zapisali v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom), osnutek popravkov t. i. mega zakona za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu zaradi nejasnosti, ki so se v zvezi z zakonom pojavile v praksi, dodatno opredeljuje nekatere rešitve.
Osnutek drugega mega zakona, ki bo osredotočen na interventni ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu, pa po navedbah vladnega urada “pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu”. “Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest,” so poudarili.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek na včerajšnji dopoldanski novinarski konferenci vsebine osnutkov še ni mogel podrobneje komentirati.
“Naslovili smo večino želja in zahtevkov za popravek prvega paketa, pri drugem paketu pa je eden od ključnih ciljev zagotoviti likvidnost podjetjem, potem ko se bodo omejitve začele sproščati. Če je prvi paket namenjen preživetju, je drugi ponovnemu zagonu, za kar morajo imeti podjetja dovolj likvidnostnih sredstev,” je dejal.
Izpostavil je, da bo ponoven zagon dejavnosti najtežji v turizmu, ki je močno navezan na tuje goste. Kot je razkril, je naklonjen možnosti uveljavitve t. i. vrednotnic za odpovedane oz. prestavljene turistične aranžmaje, ki je usklajena tudi na evropski ravni.
Iz gospodarstva medtem že prihajajo odzivi, da ima zakonski osnutek za zagotovitev likvidnosti gospodarstva številne pomanjkljivosti, ki bodo podjetjem otežile uporabo ukrepov. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji, AmCham Slovenija in Britansko-slovenski gospodarski menijo, da je predvidena poroštvena shema majhna, delež državnega poroštva pa zelo nizek.
V pričakovanju novosti so tudi sindikati. Minister za delo Janez Cigler Kralj je na novinarski konferenci minuli teden napovedal, da bodo pri pri popravkih prejšnjih oziroma pripravi novih ukrepov upoštevali več njihovih predlogov.
Med njimi je izpostavil krizno nadomestilo za čas brezposelnosti za vse, ki bodo v času krize ostali brez dela, torej tudi tistim, ki jim sicer po zakonu o urejanju trga ne bi.
Na podlagi predlogov sindikatov je napovedal tudi razširitev pomoči na skupine ranljivih posameznikov, ki jih prvi protikoronski zakon ni zajel. Po opozorilih sindikalnih organizacij je vlada sicer pozabila na samozaposlene, ki so zaradi varstva na skrajšanem delovniku, mnoge študente, honorarne delavce, osebne asistente, invalide, vojne veterane in številne druge.
Na predlog delodajalcev in sindikatov pa bodo, tako Cigler Kralj, razrahljali tudi v mega zakonu predvideno možnost sedemdnevne vrnitve čakajočih na delo, tako da ne bo več nujno, da bo šlo za zaporedne dneve, saj bo v nekaterih podjetjih lahko dela denimo manj.
Predlogi ukrepov sicer prihajajo iz vseh vetrov, ne le iz vrst gospodarstva in sindikatov, temveč tudi drugih nevladnih organizacij, pa tudi iz opozicijskih in koalicijskih strank.
STA
