Vlada bo v četrtek v okviru regijskih delovnih obiskov obiskala Podravje, ki zajema 40 občin. Dopoldne bo ministrska ekipa zasedala na seji v Mariboru, nato pa se bodo premier Robert Golob in ministri odpravili na srečanja v ustanove in podjetja po regiji. Popoldne bo v Mariboru sledilo še srečanje z župani in gospodarstveniki.

Podravska regija si od obiska obeta razpravo o ključnih infrastrukturnih in razvojnih projektih, med drugim o prihodnosti mariborskega letališča, ki že leta čaka na oživitev v smeri multimodalnega logističnega centra. Med razvojnimi potenciali pa izpostavljajo tudi nastajajoči podatkovni center in načrte za tovarno umetne inteligence.

Razvojni projekti in prostorski izzivi

Direktorica Regionalne razvojne agencije Podravje Maribor Nataša Ritonja poudarja, da si regija želi jasnih odgovorov države. Kot enega ključnih izzivov izpostavlja regijski prostorski plan, ki bi lahko določil poslovne cone državnega in regionalnega pomena ter s tem usmeril prihodnji razvoj območja. Velika pričakovanja so še posebej v Mariboru.

Gospodarstvo opozarja na pomanjkanje kadra

Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik med največjimi težavami podravskega gospodarstva izpostavlja kronično pomanjkanje tehničnih kadrov. Na to vpliva bližina Avstrije, kamor na delo dnevno odhaja skoraj 30.000 ljudi. Poleg tega pa regijo bremenijo tudi slabo razvita cestna in železniška infrastruktura, počasna nadgradnja logističnih koridorjev ter pomanjkanje poslovnih con.

Mariborsko letališče brez jasne strategije

Poseben izziv ostaja mariborsko letališče. Podgornik poudarja, da bi morala država čim prej sprejeti strateško odločitev o njegovi prihodnosti: »Letališče je urejeno, regija pa si želi razvoja – bodisi v smeri logistike bodisi potniškega prometa. Čakamo na odločitev o podaljšanju steze, za kar si prizadevamo že leta.«

Maribor pričakuje konkretne premike

Mariborski župan Saša Arsenovič, ki je letos sklenil partnerstvo z Gibanjem Svoboda, na obisk vlade polaga velike upe. Spomnil je, da je zaradi sodelovanja z vladajočo stranko mesto doseglo pomembne premike, med drugim evropsko sofinanciranje projekta gradnje Centra Rotovž.

Na terenski seji naj bi vlada odločala o spremembi programa evropske kohezijske politike, s katero bi projekt Rotovž prepoznali kot strateško investicijo in povečali evropsko sofinanciranje, kar bi občinskemu proračunu prihranilo 21 milijonov evrov.

Velike investicije za univerzo in mesto

Med ključnimi razvojnimi projekti župan izpostavlja še gradnjo podatkovnega centra in tovarne umetne inteligence. Zaradi načrtovane velike investicije podjetja Sandoz v Lendavi pa si Maribor obeta tudi odprtje nove fakultete za farmacijo ter morda fakultete za biotehnične znanosti.

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič napoveduje polaganje temeljnih kamnov za prizidek Fakultete za zdravstvene vede ter gradnjo Centra odličnosti za fotoniko, ki bo del evropsko sofinanciranega projekta Innovum.

Zdravstvo med zaostanki in napredkom

Eden najbolj perečih projektov v mariborskem zdravstvu ostaja gradnja nove infekcijske klinike UKC Maribor, ki se zaradi postopkov oddaljuje. Infekcijska dejavnost medtem ostaja v neustreznih prostorih psihiatričnega oddelka.

Do jeseni 2026 naj bi bila končana nadgradnja onkološkega oddelka. Ta je bila začasno ogrožena zaradi spora s stanovalci bližnje stavbe, a je dogovor o odkupu stanovanj vendarle omogočil nadaljevanje projekta. Težave pa še ostajajo pri razpisu za opremo oddelka za nuklearno medicino.

Med drugimi pomembnimi investicijami v zdravstvu so gradnja negovalne bolnišnice na Pohorju in nova Zdravstvena postaja Tezno – največja tovrstna investicija v Mariboru v zadnjih desetletjih.

Veliki projekti v prometu

Oktobra se je začela težko pričakovana gradnja prvega dela zahodne obvoznice Maribora, potekajo pa tudi dela na bodoči hitri cesti Ormož–Ptuj. Neznanka ostaja ptujska obvoznica, saj trasa še vedno ni določena.

STA