Vlada nasprotuje prevzemu lastnika Ljubljanske borze s strani hrvaške državne agencije Fina. Ta po oceni vlade ne uživa ugleda v Sloveniji, je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon. Vlada je zato sklenila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura nacionalnega pomena.
Za prevzem bi bilo potrebno soglasje vlade
Vlada je po Arčonovih besedah o tem razpravljala na zaprti seji, stopnjo tajnosti pa je umaknila z vladnih sklepov. Vlada je sklenila, da Fina kot bodoči kvalificiran imetnik deleža Ljubljanske borze ne uživa ugleda, kot to določa zakon o bančništvu glede presoje primernosti bodočega lastnika, je dejal na novinarski konferenci po seji vlade.
"Vlada je dopolnila sklep o določitvi kritične infrastrukture in upravljavcev kritične infrastrukture države in vanj dodala upravljavca Ljubljanska borza," je povedal Arčon. Kot je pojasnil, je za prevzem subjekta kritične infrastrukture s strani tuje države ali pravne osebe, ki je v večinski ali neposredni lasti tuje države, potrebno soglasje vlade.
Sklepi po njegovih besedah v celoti sledijo priporočilom odbora DZ za finance, posredovali so jih svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki o tem, ali bo dal dovoljenje hrvaški državni agenciji Fina za prevzem Ljubljanske borze ali ne, prav zdaj odloča na seji. "To je zelo jasno sporočilo vlade agenciji," je poudaril Arčon.
Kaj je bil vzrok?
Po pisanju portala N1 naj bi vlada stališče, da je hrvaška Fina v Sloveniji neugledna institucija, sprejela zato, ker je agencija igrala pomembno vlogo pri preprečitvi izterjave dolgov hrvaških podjetij do Ljubljanske banke, s čimer je ovirala interese slovenske države in LB na Hrvaškem. Neizterjanih naj bi bilo še za pol milijarde evrov dolgov hrvaških podjetij.
Hrvaška finančna agencija Fina želi postati večinski lastnik družbe Zagrebačka burza, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze. Fina ima trenutno v družbi okoli desetodstotni delež. Dovoljenje za to je doslej prejela od hrvaške agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa), ki ji je dala soglasje za neposredno pridobitev kvalificiranega deleža v upravljavcu zagrebške borze, in sicer v višini od 50 do 100 odstotkov osnovnega kapitala in glasovalnih pravic družbe.
Zaradi nameravane spremembe v lastništvu Ljubljanske borze so zaskrbljeni tudi v Vseslovenskem združenju malih deležnikov in Društvu Mali delničarji Slovenije. Združenji sta opozorili, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.
STA
