Finančni minister je pred dvema tednoma dejal, da potekajo intenzivna usklajevanja s proračunskimi uporabniki, da bodo sledila še usklajevanja v vladi in koaliciji ter da bosta predloga v DZ do konca meseca.
Minister za finance Klemen Boštjančič je ob vladni potrditvi predloga rebalansa letošnjega proračuna 7. septembra dejal, da glede proračunov za leto 2023 in 2024 poteka intenzivna in naporna zadnja faza pogovorov in usklajevanj s proračunskimi uporabniki. Računal je, da bodo dokumenti na ravni vlade usklajeni minuli teden, nato naj bi sledilo usklajevanje na ravni koalicije, in zagotovil, da bodo dokumenti v DZ vloženi do konca septembra. Vlada mora predloga proračunov za prihodnji dve leti v DZ vložiti najpozneje do 1. oktobra.
Državni proračun za leto 2023, sprejet lani skupaj s proračunom za letos, predvideva za 11,84 milijarde evrov prihodkov in za 13,36 milijarde evrov odhodkov. Dokumenti so bili pripravljeni ob takratni napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), da bo gospodarska rast v letu 2022 4,7-odstotna, v letu 2023 pa 3,3-odstotna.
Vmes so se makroekonomske razmere, med drugim ob ruskem vojaškem napadu na Ukrajino februarja letos, spremenile. Umar, ki je še spomladi za letos napovedoval 4,2-odstotno, za prihodnje leto pa triodstotno rast, je v jesenski napovedi za letos napovedal petodstotno rast, napoved za leto 2023 pa znižal na 1,4 odstotka.
Gospodarska aktivnost se bo tako po pričakovanjih ohlajala, kar bi lahko vplivalo tudi na proračunske prihodke. Med izzivi prihodnjega leta bo blaženje draginje, med ukrepi naj bi bila poleg pomoči prebivalstvu tudi izdatnejša pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. Premier Robert Golob je v začetku meseca ocenil, da bo treba za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov.
STA
