Deležniki v verigi preskrbe s hrano so danes na sestanku pri ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić razpravljali o stanju na trgu zaradi višjih cen hrane, ki še vedno najbolj poganjajo inflacijo. Konkretnih ukrepov niso dorekli, popis cen košarice živil se zdi Čalušić neprimeren. Potrebne so sistemske rešitve, je povedala.
Golob napovedal ukrepe
Ukrepe na področju oblikovanja cen hrane je prejšnji teden v odgovoru na poslanska vprašanja v DZ napovedal premier Robert Golob. Zaradi podražitev, zlasti hrane, se pripravljajo novi ukrepi, je dejal. "V preteklosti smo že bili uspešni, če bo treba, bomo to ponovili, tudi regulacijo cen," je dejal.
Čalušić je danes povedala, da so deležniki v verigi preskrbe s hrano na današnjem sestanku predstavili težave in izzive, ki so jih prepoznali vsak v svojem sektorju. "Torej, kje se je dvignila cena v primarni pridelavi, kasneje predelavi, pri odkupu ... vse do trgovine, kar največkrat občutimo potrošniki, ko gremo po nakupih," je dejala.
Želja po slovenski hrani na trgovskih policah
Predstavljena izhodišča bodo zdaj po njenih besedah zbrali v enoten dokument in pozneje o tem razpravljali s strokovnimi inštitucijami, tudi svetom za cene, da bi potencialno lahko sprejeli odločitve za kakršenkoli ukrep, kako bi omejili rast cen hrane in zaščitili slovenskega potrošnika. "Predvsem pa je bilo izpostavljeno, da si želimo bistveno več slovenske hrane na slovenskih policah," je še dejala.
"Cilj je, da slovenski državljani lahko kupujejo slovensko hrano po dostopni ceni in na drugi strani, da bo kmet dobil pravično plačilo za svoj proizvod," je povzela.
Kdo je kriv za dvig cen?
Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so po njenih besedah povedali, da primarna dejavnost nima in ni imela vpliva na podražitev cene hrane. Predstavniki rejcev so kot največjo težavo navedli, da ni možnosti odkupa slovenskih telet, ker se vsa izvozijo, tako da tudi oni nimajo vpliva na dvig cene hrane. V Trgovinski zbornici Slovenije pa so izpostavili, da so se se maloprodajne cene v trgovinah zvišale za manj kot pa dobavne cene.
Košarica živil ni primerna rešitev
Na sestanku so omenili tudi projekt popisa cen košarice osnovnih živil, ki se je v Sloveniji izvajal od jeseni 2022 do začetka leta 2024. Danes se ministrici oživitev tega projekta ne zdi primerna. Kratkoročno spremljanje cen ne pokaže prave slike, je dejala. Bolj smiselno bi se ji denimo zdelo spremljati desetletno povprečje dvigovanja oz. padanja cen.
NSi predlaga nižji davek za osnovna živila
Opozorila je, da bi bila regulacija cen lahko zelo občutljiv korak in bi lahko imela nasproten učinek. Glede znižanja davka na dodano vrednost za izbrana osnovna živila, ki ga predlagajo v NSi, pa je dejala, da bi to zelo vplivalo na proračun, zato se brez predstavnikov ministrstva za finance o tem ne morejo pogovarjali. Se ji pa zdi na kratek rok to zelo populističen ukrep.
"Odgovor ni enostaven, potrebne so sistemske rešitve," je dejala o želji vseh navzočih po zamejitvi rasti cen hrane. Ob tem se je vprašala, ali v celotnem kmetijskem sektorju in agroživilski verigi delajo vse tako, kot je prav, ali pa si bodo morali naliti čistega vina in ugotoviti, kaj počnejo narobe.
