Vlada bo danes med drugim obravnavala predlog novele zakona o zdravniški službi, s katero bi uvedli boljše pogoje za prehod iz urgentne v družinsko medicino. Na dnevnem redu sta tudi dva zakonska predloga s področja izobraževanja, noveli zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Višje plače za specializacijo

Z novelo zakona o zdravniški službi bi uvedli boljše pogoje za prehod iz urgentne medicine v družinsko medicino. Specialistom urgentne medicine, ki bi se odločili za drugo specializacijo iz družinske medicine, bi v času opravljanja te specializacije omogočili prejemanje višje plače. Omogočili bi tudi možnost dodatnih razpisov za specializacije, kjer so potrebe največje, ter razširili razloge za odvzem ali omejitev licence zdravnikom.

Potrjevanje učnega gradiva na stokovnem svetu

S predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja bi ob veljavnem potrjevanju učbenikov uvedli še potrjevanje delovnih zvezkov in delovnih učbenikov na pristojnem strokovnem svetu. Ključne rešitve v predlogu novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa so po navedbah vladnega urada za komuniciranje pripravljene z namenom zagotavljanja večje učinkovitosti in pravičnosti sistema na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.

Predlog, ki ga je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno razpravo poslalo avgusta, je med drugim predvideval oženje dodatne strokovne pomoči, za katero je potrebna odločba o usmeritvi, na pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj, za učno pomoč pa ne bi bila več potrebna odločba o usmeritvi, izvajala bi se v okviru razširjenega programa osnovne šole.

Omejitev starosti za e-skiroje

Na dnevnem redu današnje seje vlade je tudi predlog spremembe zakona o voznikih, s katerim bi dvignili starostno mejo za uporabo lahkih motornih vozil, vključno z e-skiroji, na 15 let.

Uskladitev RTV prispevka

Dnevni red seje pa bi po nekaterih informacijah lahko razširili tudi s predlogom novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). V skladu z njim naj bi se višina rtv-prispevka vsako leto uskladila z višino letne inflacije za preteklo koledarsko leto. Poleg tega naj bi se del narodnostnih programov po predlogu iz državnega proračuna financiral v višini, ki ustreza osmim odstotkom zneska za rtv-prispevek, zbranega v preteklem letu.