Skladno s pokojninsko reformo bo s 1. januarjem na področju invalidskega zavarovanja začelo veljati več sprememb. Najnižje invalidske pokojnine se bodo zvišale z 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar zdaj znaša 490 evrov, na 50 odstotkov te osnove, kar po letošnji najnižji pokojninski osnovi znaša 610 evrov. Delavska svetovalnica vidi v pokojninski reformi v delu, ki ureja invalidsko področje, veliko pomanjkljivosti.
Koliko denarja več boste prejeli?
Približno 9000 invalidskih upokojencev prejema 490 evrov, najnižji znesek invalidske pokojnine pa bo po reformi znašal približno 120 evrov več na mesec, na leto pa 1440 evrov več, kar pomeni skoraj tri zdajšnje pokojnine. Pozitivno bo vplivalo tudi na 14.000 invalidskih upokojencev, ki prejemajo invalidsko pokojnino v znesku med 490 in 610 evrov. Ti bodo pridobili od nekaj evrov več do skoraj 1440 evrov več na leto. To je skupaj približno 23.000 invalidskih upokojencev, kar je dobra tretjina vseh invalidskih upokojencev. Teh je namreč 64.000.
Z reformo bodo pridobili tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jim je zdaj nadomestilo odmerjeno od osnove 490 evrov pa do 610 evrov. To velja za nekaj tisoč prejemnikov. Zagotovljena starostna in invalidska pokojnina pa se bo povečala s 781,94 na 785 evrov, kar je 36 evrov več na leto. Prejemnikov je približno 90.000.
Pravice bi morale temeljiti na novih izračunih minimalnih življenjskih stroškov
Delavska svetovalnica vidi v pokojninski reformi v delu, ki ureja invalidsko področje, veliko pomanjkljivosti. Pristojno ministrstvo poziva, naj najnižji znesek invalidske pokojnine zviša vsaj na 791 evrov, kot znašajo dolgoročni minimalni življenjski stroški, invalidsko nadomestilo pa na 643 evrov, kot so kratkoročni minimalni življenjski stroški.
Predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić je na današnji novinarski konferenci ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal, naj pri izračunu invalidske pokojnine in invalidskega nadomestila uporabi "prave temelje". Kot je spomnil, so bili v ponedeljek namreč objavljeni novi izračuni minimalnih življenjskih stroškov, na katerih bi morale temeljiti tudi pravice v pokojninski reformi. Nove izračune je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja.
Reforma, sprejeta letos, je po njegovih besedah sicer res zvišala invalidska nadomestila in invalidske pokojnine, a tudi novi zneski ne dosegajo minimalnih življenjskih stroškov, objavljenih v ponedeljek. V reformi je še vedno določena nominalna višina, namesto da bi jo vezali na aktualne izračune minimalnih življenjskih stroškov, je bil kritičen.
Nadomestilo za invalidnost ne sme pasti pod znesek minimalnih življenjskih stroškov
Delavska svetovalnica že dolgo opozarja, da nadomestilo za invalidnost nikakor ne sme pasti pod znesek minimalnih življenjskih stroškov, delno nadomestilo za invalidnost pa ne pod znesek kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.
Prav tako so danes izrazili nezadovoljstvo s členom o minimalni pokojninski dobi. Ta namreč kot pogoj za invalidsko pokojnino zaradi poškodbe zunaj dela ali bolezni določa, da je zavarovanec ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 22. leta starosti do nastanka invalidnosti. V Delavski svetovalnici so že v preteklosti predlagali, naj se tretjina obdobja spremeni v šestino.
Ministrstvo: Višja minimalna plača pomeni tudi višjo pokojnino
Na ministrstvu so v odzivu za STA zagotovili, da imajo minimalni življenjski stroški po letu 2021 osrednjo vlogo pri določanju višine minimalne plače, saj zakon o minimalni plači vzpostavlja neposredno povezavo med obema institutoma. Minimalna plača se določi v razponu med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov ob upoštevanju gibanja cen, plač, gospodarskih razmer in zaposlenosti. Višja minimalna plača in tudi ostale plače posledično v času upokojitve pomenijo tudi višjo pokojnino, za kar si ministrstvo prizadeva.
Na ministrstvu so še spomnili, da so že v letu 2024 zvišali pokojnine delovnim invalidom s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki so delali vsaj štiri ure. Tem je bila prej ob upokojitvi določena pokojninska osnova, ki je temeljila na plači za krajši delovni čas in nadomestilih. Z januarjem 2024 pa se jim pokojninska osnova izračuna na podlagi plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za poln delovni čas. To pomeni višjo osnovo in posledično višjo pokojnino, piše STA.
