Kot smo že poročali, je 4. aprila izbruhnil velik požar v t. i. “rdečem gozdu” v neposredni bližini nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu, v Ukrajini. Tam je leta 1986 prišlo do ene največjih jedrskih katastrof vseh časov, ko je zaradi napake prišlo do eksplozije v 4. reaktorju nuklearke. Prvi radioaktiven udarec je zadel prav gozd, ki se je od visoke stopnje radioaktivnosti obarval rdeče (od tod ime).

Sevanje je bilo tolikšno, da je po sicer neuradnih podatkih posledično umrlo na tisoče ljudi, po uradnih pa le 31, od tega večinoma gasilci, ki so prišli prvi na kraj dogodka. Sovjetske oblasti so še tri dni po eksploziji skrivale, kaj se je zgodilo, dokler se ni radioaktiven oblak začel valiti nad Evropo. Po Evropi so obveljala stroga pravila glede zadrževanja zunaj, gojenja zelenjave in podobno.

Radioaktiven dim se lahko pomakne na tisoče kilometrov proč

Po krivdi 27-letnika, ki je kljub prepovedi kuril v naravi, sta se pred dnevi razbesnela dva ločena požara, eden je glede na satelitske posnetke od ponedeljka zaobjel že dobrih 34.400 hektarjev, drugi nekaj več kot 12.600. Prav drug požar je najbolj problematičen, saj se nahaja že kilometer proč od nekdanje nuklearke v Černobilu. Problem predstavlja radioaktiven dim, ki se lahko pomakne več 1000 kilometrov proč, pač odvisno od vremena.

Na upravi RS za jedrsko varnost sicer zagotavljajo, da v Sloveniji ni pričakovati nikakršnih vplivov, seveda pa še naprej spremljajo radiološko situacijo v bližini nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu.

Oblak dosegel glavno mesto Ukrajine, v Sloveniji višje radioaktivnosti ni zaznati

“Na podlagi splošno dostopnih podatkov ugotavljamo, da se je smer vetra v zadnjih dneh večkrat spremenila, oblak z delci pepela pa je dosegel tudi glavno mesto Ukrajine, Kijev. Vrednosti koncentracij radionuklida Cs-137 v zraku so bile na enem merilnem mestu v bližini Kijeva minimalno povišane, kar je bilo možno zaznati z zelo občutljivimi merilniki. Izmerjene vrednosti, ki so jih ukrajinski kolegi posredovali preko Mednarodne agencije za atomsko energijo, so bile precej nižje od omejitev,” tako sporočajo na upravi Rs za jedrsko varnost.

Slovenski sistem takojšnjega alarmiranja v primeru povišanih vrednosti ionizirajočega sevanja zaenkrat ni zaznal nobenih povišanih vrednosti ionizirajočega sevanja v okolju.

Možnost, da bi požar dosegel 4. reaktor, skoraj nična

Jedrski fizik dr. Luka Snoj, zaposlen kot izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, prav tako tudi na Inštitutu Jožef Štefan, je za Maribor24 potrdil, da je možnost razširjenja požara do 4. reaktorja skoraj nična.

“Med gozdom in elektrarno je precej betonskih površin, zato je po moje verjetnost, da bi se ogenj razširil do elektrarne praktično neznatna. Verjamem, da bodo tamkajšnji gasilci to preprečili. Pokrov oz. nova pregrada, ki prekriva 4. blok, je narejen iz kovinske konstrukcije, ki bo po moji oceni zdržal. Če ga ne bi bilo, pa je pod njim veliko betona, ki ne gori, tako da je verjetnost, da bi zagorel 4. blok praktično nična.”

Sevanje v gozdu je trenutno malo povečano, približno 30-krat večje kot v naravi v Sloveniji oziroma približno tolikšno kot je na letalu. Zunaj nove pregrade oz. pokrova je sevanje podobno kot pri nas v Sloveniji, znotraj pa 10-30 krat višje oziroma približno toliko kot na letalu, še dodaja Snoj.

V nevarnosti zlasti lokalni prebivalci

Rashid Alimov, vodja energetskih projektov pri ruskem Greenpeacu opozarja, da je požar v bližini katerekoli jedrske ali druge stavbe s povišanimi vrednostmi radioaktivnosti vedno problematičen. Tudi Yaroslav Yemelianenko, turistični vodja po Černobilu, je na svojem Facebook profilu opozoril, da je situacija kritična. Ogenj se namreč širi z veliko hitrostjo in je že dosegel zbližnje zapuščeno mesto Pripyat, oddaljeno le dva kilometra od nekdanje jedrske elektrarne. Hkrati naproša oblasti, naj vendar bližnje prebivalce, ki se ne želijo izseliti, opozorijo o nevarnosti.